NSi razmišlja o vložitvi zahteve za posvetovalni referendum

Po besedah poslanca Aleksandra Reberška so si v NSi ves čas prizadevali za boljšo integracijo tujcev, čemur predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ ne sledi. Zakon je tudi v neskladju z ustavo, na kar je opozorila že zakonodajno-pravna služba DZ (ZPS), je na današnji novinarski konferenci poudaril Reberšek.

Slovenska ustava po njegovih besedah zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti. Za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v Sloveniji pa v ustavi po mnenju ZPS ni podlage, je poudaril.

V NSi so nad predlogom zakona zgroženi, menijo tudi, da je predlog v nasprotju z interesi Slovenije in njenih državljanov. Predlog namreč med drugim predvideva, da bo moralo ministrstvo za šolstvo za otroke pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v osnovnih in srednjih šolah omogočati brezplačno učenje njihovega maternega jezika in kulture.

To pomeni, da se bodo "albanski otroci učili albansko, srbski otroci srbsko, bosanski bosansko", je naštel Reberšek. V NSi se ob tem sprašujejo tudi, zakaj posebna privilegirana obravnava narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije.

Po mnenju NSi bi moralo biti državi v interesu, da pomaga otrokom, da se čim prej naučijo slovenskega jezika, kar je danes v osnovnih in srednjih šolah zelo resen problem.

"Številni otroci, predvsem iz Kosova in Albanije, v šolah ne znajo slovensko, izvedba pouka je zelo otežena, standard znanja pada, tem otrokom pa se dogaja zelo velika krivica, ker jim država ne omogoči, da bi se pred vključitvijo v šolo lahko naučili slovenskega jezika. Na to opozarjajo številni učitelji, ravnatelji, župani, starši," je poudaril Reberšek.

V Novi Sloveniji so na predlog zakona vložili več dopolnil. Z njimi med drugim predlagajo črtanje vseh členov zakona, ki niso skladni z ustavo, ministrstvo za šolstvo pa zavezujejo k izvedbi tečajev za učence in dijake, katerih materni jezik ni slovenščina. Predlagajo, da ministrstvo za notranje zadeve organizira dodatne tečaje učenja slovenščine in spoznavanja slovenske kulture za odrasle.

Če koalicija dopolnil NSi v drugi obravnavi predloga zakona ne bo sprejela, bodo v Novi Sloveniji vložili pobudo za posvetovalni referendum. Prepričani so namreč, da bi si morali v Sloveniji prizadevati za integracijo tujcev in "da se mora vsak tujec, ki pride živet v Slovenijo, naučiti slovenskega jezika in sprejeti našo kulturo in običaje", je še poudaril.

"Žalostno je, da se gre NSi poceni in nevaren populizem na tej temi"

Sprejetje predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ je v interesu vseh, saj krepi spoštovanje človekovih pravic in zagotavlja enakopravno integriranost novih manjšin v družbo, so se na napoved NSi o zahtevi za razpis posvetovalnega referenduma v primeru sprejema zakona odzvali v Levici.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je v odzivu poudaril, da predlog zakona naslavlja slovenske državljane, ki so del slovenske družbe že več generacij. "Žalostno je, da se gre NSi poceni in nevaren populizem na tej temi. Bojim se, da gre za jasen izraz ksenofobije. Kot država smo glede na vse zaveze, ki smo jih dali pred 34. leti, dolžni narediti vsaj ta prvi manjši korak k izpolnjevanju teh obljub. In to je vse bistvo našega zakona," je zapisal v odzivu.

V Levici zavračajo navedbe NSi, da predlog predvideva, da bo moralo ministrstvo za šolstvo za otroke pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v osnovnih in srednjih šolah omogočati brezplačno učenje njihovega maternega jezika in kulture. "Naš predlog ne nalaga obveznega izvajanja dejavnosti, ampak spodbuja učenje maternega jezika in kulture ter sodelovanja javnih in zasebnih šol, če je za to izkazan interes," zatrjujejo v Levici.

Poudarjajo, da šole že zdaj izvajajo obšolsko dejavnost poučevanja jezika, če za to obstaja izkazan zadosten interes, pa bodisi da gre za kitajski, bosanski jezik ali kateri drugi jezik, in imajo za to tudi predvidena sredstva v okviru letnih načrtov. V Levici so prepričani, da je Slovenija za ureditev pravic pripadnikov narodov nekdanje SFRJ naredila premalo, čeprav je "v praktično vseh osamosvojitvenih dokumentih" priznala konstitutivnost narodov nekdanjih republik SFRJ in obljubila posebno skrb zanje.

"To med drugim potrjujejo tudi analize podatkov iz bivših republik SFRJ, ki so statuse in kulturne pravice manjšin že uredile," so zapisali. Na neprimerno ureditev pravic po navedbah Levice opozarjajo tudi številne domače in evropske institucije ter strokovnjaki s področja manjšin.

Pri predlogu zakona ne gre za nobeno privilegirano obravnavo, ampak za omogočanje narodnim skupnostim nekdanje Jugoslavije, da poleg slovenskega jezika ohranjajo stik tudi s svojo etnično in kulturno identiteto, so zatrdili v stranki. Poudarili so, da pripadniki narodnih skupnosti iz SFRJ tvorijo okoli 11 odstotkov prebivalstva.