
Državni zbor je 4. marca sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici, dva dni kasneje pa še Zakon o potnih listinah.
Med spremembami, ki jih prinašata, je obvezna predložitev fotografije v digitalni obliki, posnete prek obstoječega sistema e-fotograf. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, aplikacijo uporablja 255 fotografov, v letu 2024 pa je bilo kar 60 odstotkov vseh osebnih izkaznic in 76 odstotkov potnih listov že narejenih s fotografijo iz sistema e-fotograf. Določba se bo začela uporabljati čez eno leto, do takrat naj bi zaživel tudi javno dostopen register fotografov.
Še vedno pa bodo dopustili nekatere izjeme, ko bo še mogoče predložiti klasično fotografijo v fizični obliki.
Izjeme:
ko se bo vloga zajela izven uradnih prostorov upravne enote (na primer v domu starejših občanov),
kadar zaradi bolezni, invalidnosti ali drugih izjemnih okoliščin ne bo mogoče pridobiti digitalne fotografije, ali
kadar bo vloga vložena na diplomatsko konzularnem predstavništvu v tujini.
V teh izjemnih primerih bo lahko državljana fotografirala uradna oseba z digitalno tablico, ki se že lahko uporablja za vloge na terenu.
Rok hrambe fotografij v elektronskem odložišču se bo skrajšal z enega leta na šest mesecev. Na novo je določeno tudi, da fotograf podobe obraza ne sme popravljati ter da mora fotografijo izbrisati s svojih naprav najkasneje naslednji delovni dan po izdaji potrdila o referenčni številki fotografije.
Fiktivna prijava prebivališča
Noveli zakonov posredno obravnavata tudi problematiko fiktivnih prijav prebivališč. Podpis z vloge za izdajo osebne izkaznice ali potnega lista se bo namreč lahko uporabil za primerjavo s podpisom, ki je na dokazilu o pravici do prebivanja na naslovu, na primer na soglasju lastnika ali na pogodbi. Tako bodo uradne osebe na upravni enoti lahko zaznale primere, ko se bo podpis na ponarejenem dokazilu evidentno razlikoval.
Poenostavitve postopka
Novost bo tudi pri vročanju osebnih izkaznic in potnih listov. Doslej je državljan ob vročitvi podpisal papirnato povratnico, ki se kasneje skenira v sistem kot dokazilo o opravljeni vročitvi. Na ministrstvu so se zdaj zavezali, da bodo v letu dni zagotovili tehnično podporo za podpis na podpisno napravo poštarja, ki se bo samodejno prenesel v sistem, s čimer bodo upravnim enotam prihranili čas. "V lanskem letu je bilo po pošti vročenih več kot 171.000 osebnih izkaznic. Ob predpostavki, da se za vsako ročno obdelavo vročilnice tako na pošti kot na upravni enoti potroši samo tri minute časa, to pomeni prihranek več kot 8500 ur dela na letni ravni," so izračunali. Za potne liste pa naj bi bil prihranek 3500 ur letno, skupaj torej kar 12.000 ur.
Med pomembnejšimi novostmi je tudi uvedba avtomatiziranega obveščanja državljanov o datumu izdelave osebne izkaznice in njene predaje na pošto, če se bo državljan ob vlogi tako odločil. Isto velja za potne liste.
Osebna izkaznica namesto zdravstvene kartice
Te dni sicer minevajo tri leta, odkar so začeli izdajati nove osebne izkaznice. Do danes jih ima že več kot 800.000 državljanov.
Nova osebna izkaznica se je dodobra uveljavila tudi kot kartica zdravstvenega zavarovanja, kar pa ne velja za otroške. Te se niso izdajale z elektronsko identiteto, zato se tudi ne morejo uporabiti kot kartice zdravstvenega zavarovanja. Zakon to spreminja. "Čez dobro leto se bodo torej lahko tudi otroške osebne izkaznice, izdane od takrat dalje, uporabljale v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja," so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Spremembe pri potnih listinah
Med novostmi je možnost preverjanja informacije o veljavnosti ali neveljavnosti potnega lista na portalu e-Uprava. Poleg tega bodo poenoteni ukrepi začasne razveljavitve potnega lista za posameznike s prepovedjo prehoda meje. Za večjo uporabnost potnega lista se bo v strukturo naslova dodalo naziv pošte in poštno številko. Vlogo za izdajo potnega lista za otroka, ki je v rejništvu, pa bo lahko vložil njegov rejnik.
Z zakonom se vzpostavlja tudi nova vrsta potne listine, to je potna listina EU za vrnitev. Izdajala se bo državljanom EU in njihovim družinskim članom na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tretjih državah, če tujci v tej državi nimajo svojega predstavništva in bodo na primer zaradi kraje, ostali v tej državi brez potovalnega dokumenta. Druge države EU bodo enako pomoč v tujini nudile našim državljanom.
Pomembna novost za slovenske državljane v tujini je možnost odločitve, da pridobijo potni list brez vpisanega podatka o naslovu. V primeru selitve v tujini se tako ne bodo srečevali s težavami izvedbe vpisa spremembe naslova, za katerega je treba potni list posredovati v Slovenijo, bodo pa morali svoj naslov dokazovati s potrdili.
Imetnikom službenega in diplomatskega potnega lista pa nov zakon omogoča pridobitev dveh potnih listov te vrste, če za to obstaja upravičen razlog (na primer žigi ene države, ki lahko povzročijo težave pri vstopu v drugo državo).
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.