Novi turistični boni, tokrat tudi za kulturo, šport in rekreacijo

Epidemija covida-19 je najbolj prizadela gostinsko-turistični sektor, pa tudi številne dejavnosti, vezane na turizem, je na novinarski konferenci ob odpiranju slovenskega turizma pred letošnjo turistično sezono še enkrat pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Simon Zajc. Po njegovih besedah se je prav v teh težkih časih pokazalo, kako pomemben je turizem in koliko delovnih mest je vezanih nanj. Prav zato je zelo pomembno, da se spremenijo pravila za prehajanje mej, saj je slovenski turizem močno odvisen tudi od tujih gostov.

Vlada se je na težko situacijo odzivala zelo hitro, škodo pa je blažila z marsikaterimi ukrepi, je pojasnil Zajc in omenil osem paketov pomoči, ki so jih pripravili (bolj znane kot PKP). Eden najbolj znanih ukrepov za pomoč gostinsko-turističnemu sektorju so bili turistični boni, s katerimi je vladi po Zajčevih besedah uspelo preprečiti katastrofalne posledice. Največ bonov je bilo sicer izkoriščenih v obalno-kraški in gorenjski regiji. Do včeraj je bilo uporabljenih 924.261 bonov v skupni vrednosti 132 milijonov evrov.

Na gospodarskem ministrstvu so – tudi zato, ker so lansko turistično sezono reševali domači gostje – podali predlog o novih turističnih bonih, ki bi jih po predlogu razširili na kulturo, šport in rekreacijo, s čimer bi omogočili širše koriščenje bonov. Gre namreč za področji, ki sta tudi v takšni ali drugačni meri navezani na turizem in sta bili tudi prizadeti. Zajc je poudaril, da z novimi boni v stare ne nameravajo posegati, kar pomeni, da lahko vsi, ki bonov še niso vnovčili, te uporabijo do konca letošnjega leta, in sicer za nočitev ali nočitev z zajtrkom. Bodo pa na gospodarskem ministrstvu s spremembo zagotovili, da bo stare bone mogoče koristiti tudi denimo pri ponudnikih, ki so svoja vrata odprli šele letos.

Do novih bonov, če bo predlog sprejet, pa bodo prav tako upravičeni vsi, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Novi boni bi bili veljavni do konca letošnjega leta, o njihovem znesku pa Zajc še ni želel govoriti, je pa povedal, da je govora o znesku, manjšem od že veljavnih bonov iz lanskega leta.

Da je slovenski turizem pripravljen na prihod gostov, pa je poudarila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. Kot pravi, so optimistični, a se zavedajo težke situacije, negotovosti in izzivov, zato vabijo vse domače goste, naj dopustujejo doma. Da so gosti komaj čakali, da lahko spet pridejo na oddih, je pojasnil direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer, saj so prvi odzivi gostov, izjemni. Številna zdravilišča in terme so svoja vrata namreč že odprla, ostala nameravajo to storiti junija. Je pa Altbauer izrazil upanje, da se bodo s prehodom v zeleno fazo ukrepi sprostili in da jim potem ne bo več treba vsak teden preverjati, kaj je dovoljeno in kaj ni. "Ponosni smo, da v zdraviliščih in termah nismo zabeležili nobenega primera prenosa okužbe, ne med gosti in ne med zaposlenimi," je povedal in dodal, da so turistični delavci odgovorni, tako do gostov kot zaposlenih, "samo pustite nam delati".

Direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo pa je sporočil, da po dolgotrajnem obdobju zaprtja panoge, in postopnega sproščanja, "naši člani odpirajo kapacitete in upoštevajo priporočila NIJZ". Odprta je približna polovica kapacitet, v začetku junija pa naj bi jih bilo še več. Se pa sprašujejo kakšen bo obseg turističnega prometa v glavni turistični sezoni. V turistično gostinski zbornici se sicer bojijo, da bo letos upad domačih gostov, če ne bo novih bonov, ker bodo šli čez mejo. "Uspešnost letošnje sezone je zelo odvisna od obiska tujih gostov, zato si želimo, da bi bilo zeleno potrdil sprejeto čim prej," je povedal Pobegajlo.

Tudi Marko Lenarčič, direktor Združenja Aktivna Slovenija, si želi, da bi bil pretok čez meje čim hitrejši in čim bolj tekoč. Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada Slovenije, pa je pojasnil, da prav zaradi zelenega potrdila, ki še ni sprejeto, trenutno še ne morejo gostiti mednarodnih dogodkov, zato se osredotočajo na jesen. Vseeno pa pripravljajo vedno dva načrta, načrt A in B, preko spleta in v živo. Kot je še pojasnil, v panogi iščejo trajnostne, manj obljudene rešitve, je pa dejstvo, da bodo digitalni dogodki do neke mere ostali in da se bodo stvari na področju poslovnih dogodkov globalno spremenile.