Strategija vzgoje in izobraževanja Romov, ki jo je na pobudo ministrstva za šolstvo, znanost in šport pripravila posebna delovna skupina, posega na področja splošnega izobraževanja, izobraževanja odraslih ter strokovnega in poklicnega izobraževanja romske populacije.
Kot je novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi strategije, dejal šolski minister Slavko Gaber, strategija temelji na načelih integracije romskih otrok v vrtce in šole, integraciji skozi pristop krepitve elementov romske kulture v šolah in hkrati krepitve stika s slovenskim jezikom in kulturo, uvajanju romskih pomočnikov v šole ter izobraževanju odraslih. S strategijo so zadovoljni tudi v Zvezi Romov Slovenije, saj je njen predsednik Jožek Horvat Muc poudaril, da bo romski skupnosti v veliko pomoč, strategijo pa je označil kot najbolj spodbudno v evropskem prostoru.
Delovna skupina je strategijo pripravljala dobro leto in vanjo vključila analizo trenutnega stanja, pravne podlage, izhodišča, načela in cilje ter rešitve. Kot je dejala Andreja Barle Lakota z urada za razvoj šolstva, ki je vodila delovno skupino, so za izobraževanje Romov v Sloveniji veljali posebni mehanizmi, ki naj bi zadostovali za integracijo Romov. A zveza Romov je vrsto let opozarjala, da takšni mehanizmi ne zadostujejo, temu je pritrdila tudi analiza, ki so jo izvedli na ministrstvu za šolstvo. Tako je delovna skupina najprej identificirala ključne probleme na področju izobraževanja Romov in na podlagi tega pripravila načela, ki jih bo treba upoštevati pri pripravah programov vzgoje in izobraževanja. Jeseni bo delovna skupina pripravila tudi akcijski načrt, ki bo predstavljal vrsto konkretizacije strategije.
Med poglavitnimi rešitvami, zapisanimi v strategiji, je denimo zgodnje vključevanje Romov v vzgojno-izobraževalni sistem. Romski otroci naj bi se tako v vrtce vključevali vsaj dve leti pred vstopom v šolo, kar je pomembno predvsem zaradi učenja jezika in socializacije v vzgojno-izobraževalni sistem. Po besedah ministra Gabra bi Romi v šolah morali ohranjati tudi lastno kulturo, jezik in zgodovino, zato je treba poskrbeti za primerno literaturo, slovarje in podobno. Do težav na področju integriranja Romov naj bi namreč prišlo zato, ker ni vzpostavljenega stika med romsko populacijo in šolo, hkrati pa med Romi ni navzoče zaupanje, da bo izobrazba povečala njihove možnosti v življenju.
Zelo pomembno je tudi uvajanje učiteljev pomočnikov v šole, ki bodo skrbeli za redne stike med šolo in romsko skupnostjo, otrokom pa pomagali prebroditi čustvene in jezikovne težave pri soočanju s šolskim prostorom. Za usposabljanje pomočnikov bo uveden poseben izobraževalni program, trenutno pa v Sloveniji obstaja pet takšnih pomočnikov. Ob tem je Horvat dejal, da bodo pomočniki romski skupnosti v veliko pomoč, a le če bodo dobro poznali romsko kulturo, jezik in zgodovino. Sicer bo eden izmed osnovnih programov, zapisanih v strategiji, popolnoma zgrešen, je prepričan Horvat. Gaber pa je poudaril, da bodo vsi pomočniki v stiku z romsko kulturo, saj bodo večinoma Romi. Zato ministrstvo štipendira vse Rome, ki se odločijo za pedagoški študij.
Med ostalimi rešitvami strategije so tudi stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnih sodelavcev ter posebne oblike organizacije in materialni pogoji za šole, kjer se izobražujejo Romi. Poleg tega so tu še vsebinsko prilaganje programov, vzpostavljanje zaupanja v šolo in odpravljanje predsodkov ter izobraževanje odraslih. Posebna pozornost bo namenjena izobraževanju odraslih Romov za dvigovanje izobrazbene ravni in razvoj delovne sile, razvijanju svetovalnih središč v okoljih, kjer živijo Romi, posebnim normativom in standardom za programe, v katere so vključeni odrasli Romi, ter zagotavljanju brezplačne učne pomoči.
V Sloveniji po ocenah centrov za socialno delo živi med 7000 in 12.000 Romov, čeprav je točnejše ocene težko postaviti. V osnovne šole je vključenih približno 1350 romskih otrok, od tega jih je 90 odstotkov integriranih v običajne razrede. Število Romov, ki obiskujejo osnovne šole, se sicer povečuje, a izstop iz šolskega sistem v osnovni šoli je med Romi nesorazmerno velik. Osnovna težava je neznanje slovenskega jezika, sledi pa nestalen obisk oziroma izostajanje od pouka in učna neuspešnost. Nizka izobrazbena raven Romov ne omogoča enostavnih rešitev na področju vzgoje in izobraževanja; delež otrok, ki končajo osnovno šolo, je še vedno nizek, kar vpliva tudi na potrebe po izobraževanju odraslih Romov. Ključni problemi, ki so v dosedanjih konceptih ostali nerešeni, pa so segregacija, jezik, neprilagojena organizacija dela, nizka pričakovanja glede šolske uspešnosti romskih otrok, neupoštevanje socialno-kulturnih in drugih okoliščin ter razvrščanje romskih otrok v šole s prilagojenim programom.
