'Kaj nam pa morete! - Od trgovine z orožjem do Depale vasi' je naslov knjige Matjaža Frangeža, ki jo je avtor izdal v samozaložbi in danes predstavil v Ljubljani. Frangež se v njej osredotoča na obdobje med letoma 1991 in 1994, ko je, kot je zapisal, Slovenija "postala živahno podzemno omrežje za dobavo vseh vrst orožja".
Slovenija je, kot je avtor zapisal v predgovoru, v omenjenem obdobju postala živahno podzemno omrežje za dobavo vseh vrst orožja, najprej nekaterim v skladiščih nekdanje JLA brezplačno dostopnega, potem pa z namenom nadaljnje preprodaje v tujini nabavljenega orožja. Vendar pa celovit pregled trgovanja z orožjem danes ni mogoč, je priznal in dodal, da vsega, kar ve, v knjigi ni objavil.
Čez Slovenijo potovali konvoji, polni orožja
Kot še piše, so tako čez Slovenijo potovali konvoji, polni orožja z vsega sveta. Trdi, da so iz skladišč nekdanje JLA kolone tovornjakov vozile na tisoče ton orožja in opreme, a evidenc in denarja ni, in dodaja, da sta vso dejavnost interno opravljali ministrstvo za obrambo in za notranje zadeve.
"Očitno sta to počeli obrambno in notranje ministrstvo. V tistem času sta bila ministra Janez Janša in Igor Bavčar,“ trdi Frangež. Igor Bavčar se je na te trditve že odzval in zanikal sodelovanje notranjega ministrstva pri poslovanju z orožjem. Tudi premier Janez Janša takšne navedbe ostro zanika.
Ocen o obsegu orožarskih poslov je več, hrvaški obveščevalci operirajo s številko 340 milijonov dolarjev, trdi Frangež. In koliko denarja se je pri tem izgubilo? „Dokumentirane obstajajo navedbe vojaških obveščevalcev. Seštevek njihovih izjav pripelje do številke 136 milijonov nemških mark,“ je na predstavitvi knjige še pojasnil Frangež.
Avtor načeloma tudi meni, da je Slovenija delovala moralno in etično, ko se je odločila pomagati Hrvaški in BiH, da se obranita agresije. Konec koncev so obema napadenima nekdanjima jugoslovanskima republikama pomagale tudi nekatere druge demokratične države, le da se te niso okoriščale in kovale dobičkov, je menil.
Frangež: Zaradi strahu so pomagali le redki
Orožarske posle in afero Depala vas je Frangež, kot je pojasnil, pričel preiskovati pred štirimi leti. Opravljal je pogovore z akterji teh dogodkov, tako delavci ministrstva za obrambo in za notranje zadeve, agenti obveščevalnih služb in drugih, ki so bili vpeti v takratno dogajanje, je dejal, vendar obenem dodal, da so zaradi strahu resnično pomagali le redki.
Mnoge, ki so pri orožarskih poslih morali sodelovati po službeni dolžnosti, je po Frangeževem mnenju zaznamoval močan strah. "Ne upajo govoriti. Bojijo se posledic in maščevanja, ne samo njim samim, temveč tudi in predvsem njihovim bližnjim," je dejal. Tako je po njegovih besedah ta knjiga "dokaz, da zastraševanje, grožnje in pritiski v demokratični družbi niso dopustni".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.