Kot je na novinarski konferenci dejal italijanski minister Matteo Piantedosi, so ministri preučili podatke po prvih desetih dneh od ponovne vzpostavitve nadzora na notranjih schengenskih mejah, ki so spodbudni. Pojasnil je, da so pregledali 19.000 ljudi in 10.000 vozil. 300 tujcev so na meji zavrnili, deset ljudi pa so aretirali zaradi pomoči pri nezakonitih migracijah. Poleg tega so 35 ljudi ovadili zaradi različnih kaznivih dejanj. Zaradi pozitivnih rezultatov je Italija nadzor na meji s Slovenijo podaljšala za nadaljnjih 20 dni.

Poudaril je, da so se za nadzor odločili na podlagi analiz nevarnosti terorizma, ki so jih opravili specialisti, zato bodo veljavnost ukrepa podaljševali, dokler se razmere ne bodo izboljšale, čeprav si vsi ministri želijo čimprejšnje vrnitve v prvotno stanje. Podobno se je izrazil tudi slovenski notranji minister Boštjan Poklukar, a je poudaril, da evropski predpisi dovoljujejo največ dva meseca podaljševanja. "Slovenija vzpostavlja nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko na podlagi 28. člena Zakonika o schengenskih mejah, ki dovoljuje do dveh mesecev te kontrole. Če bomo morali podaljšati, bomo iskali drugo pravno podlago," je dejal Poklukar v oddaji 24UR ZVEČER.

Italijanski minister je izpostavil tri sklepe sestanka. Prvi je vzpostavitev stalne strukture za organizacijo mešanih policijskih brigad. Poklukar je pojasnil, da se Italija zavzema za brigade, medtem ko Slovenija zagovarja razširitev mešanih patrulj v trilateralnem formatu. Kot je pojasnil Poklukar, Slovenija namreč že dobro deluje v mešanih patruljah.

Drugi ukrep je vzpostavitev skupnih koordinacijskih centrov policij. O operativnih podrobnostih obeh ukrepov se bodo dogovarjali šefi policij. Tretji pa je, da bo format tristranskih srečanj ministrov postal stalnica. Pogosteje naj bi se preko videokonferenc pogovarjali šefi policij in si izmenjevali varnostne informacije. Poklukar je izrazil upanje, da se bo zdaj tristranskemu sodelovanju priključila še kakšna država.

Poklukar je poudaril, da bo treba na ravni Evropske unije rešiti problem vizumske politike, in da si vsi trije ministri prizadevajo za to, da tujci ne bodo več vstopali v države Zahodnega Balkana kot turisti, potem pa odšli proti zahodu. Ob tem je podprl vstop Bolgarije in Romunije v schengensko območje in delovanje agencije Frontex v Bosni in Hercegovini. Povedal je še, da bo prihodnji teden na obisk v Slovenijo prišel minister za varnost BiH Nenad Nešić.

Božinović je za glavno težavo označil zlorabe azilne politike na ravni Evropske unije. Poudaril je, da so vsi državljani tretjih držav, ki pridejo iz Hrvaške v Slovenijo in nato v Italijo, registrirani. Ne gre osebe, ki bi se izognile preverjanju v evropskih in tudi ameriških bazah podatkov. Po njegovih besedah so tudi pred vstopom na Hrvaško prečkali ozemlje vsaj ene države Evropske unije, zato je pozval tudi te države k sodelovanju.

Božinović je poudaril tudi, da so mobilne policijske patrulje veliko učinkovitejše od statičnega nadzora na glavnih mejnih prehodih. Letos so po njegovih besedah mešane patrulje odkrile več kot 500 organizatorjev nezakonitih prehodov in zabeležile približno 26.000 prehodov meje.

Piantedosi je pripomnil, da se je tudi statični nadzor na mejnih prehodih izkazal za učinkovitega. Čeprav je bila vzpostavitev nadzora jasno objavljena, so vstop v Italijo zavrnili 220 osebam.

Na slovensko-hrvaški meji, na Dolenjskem in v Beli Krajini so ljudje s patruljami zadovoljni, na Primorskem pa ne toliko, slišijo se pripombe, da so ljudje mislili, da njih policija ne bo kontrolirala, ampak bo predvsem kontrolirala ljudi v tranzitu. Poklukar je poudaril, da se je že opravičil, da bodo ljudje pri vstopu tako v Slovenijo z Madžarske in Hrvaške, pa tudi pri vstopu iz Slovenije v Italijo morali pokazati osebni dokument, to pa s seboj nosi tudi kolone. "Policija se trudi, da so kolone čim krajše in da poteka vse normalno, vendar gre za ukrep preverjanja istovetnosti. Iz naslova nezakonitega tihotapljenja je policija striktna, zato je pač treba pokazati dokumente, in pri tem nastajajo kolone," je sklenil minister.

Ministra Poklukar in Piantedosi sta se v nedavnem telefonskem pogovoru strinjala, da je lahko ta pot privlačen koridor za potencialno radikalizacijo. Po vstopu Hrvaške v schengensko območje se je število migrantov, ki po tej poti in nato prek Hrvaške in Slovenije pridejo v Italijo, precej povečalo. Poklukar se je sicer izognil komentarju o učinkovitosti delovanja hrvaške policije. "Varovanje zunanje schengenske meje je obveznost in nenazadnje zaupanje vseh držav Evropske unije. Slovenija je ponudila pomoč Hrvaški in če se odločijo za pomoč, bomo prispevali," je poudaril.