Notranji ministri o boju proti terorističnim grožnjam

Boštjan Poklukar je na novinarski konferenci po srečanju govoril o "novi realnosti" v kontekstu spremenjenih varnostnih razmer v Ukrajini in na Balkanu ter Bližnjem vzhodu. V tej luči je poudaril pomen čezmejne izmenjave informacij tako na politični ravni kot med policijami.

Dodal je, da se nobena država proti tovrstnim grožnjam ne more boriti sama. Podobnega mnenja sta bila tudi komisar Magnus Brunner, s katerim se je Poklukar pred tem dvostransko srečal, in hrvaški notranji minister Davor Božinović, ki sta se mu pridružila na tiskovni konferenci.

Poklukar je v zvezi z grožnjo terorizma opozoril na spletno radikalizacijo posameznikov, teroristično grožnjo pa je povezal tudi z vprašanjem migracij in pri tem poudaril pomen varnosti zunanjih meja EU. V tem kontekstu je kot ključni korak za varovanje meja poudaril sodelovanje EU in njenih agencij z državami Zahodnega Balkana.

Posebno pozornost so ministri v zvezi z migracijami prek t. i. zahodnobalkanske poti namenili tudi vprašanju trgovine z ljudmi, pri tem pa je Poklukar posebno zadovoljstvo izrazil nad današnjo udeležbo direktorice Agencije EU za azil Nine Gregori.

Brunner je prav tako izpostavil pomen dela agencij EU v boju proti terorizmu in trgovini z ljudmi. Kot je poudaril, je trgovina z ljudmi redno povezana z ostalimi oblikami organiziranega kriminala, proti katerim se borijo države. Komisar se je današnjega srečanja udeležil po četrtkovem obisku Zagreba, kjer je pohvalil delo ministra Božinovića in hrvaške policije pri zmanjševanju števila neregularnih prehodov meje.

Mednarodno srečanje je na Brdu pri Kranju že v četrtek združilo člane mreže nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi jugovzhodne Evrope pri nezakonitih migracijah, so sporočili z MNZ.

Ministri pa so se danes seznanili z novo strategijo omenjene mreže za obdobje 2025-29. Ta je ambicioznejša od prejšnje in se osredotoča na krepitev strateškega in operativnega sodelovanja v regiji, tudi pri skupnih preventivnih akcijah ozaveščanja, skupnih nadzorih na terenu in skupnem reševanju konkretnih čezmejnih primerov, so sporočili z MNZ.

Ministri in predstavniki držav Brdo procesa so v skupni deklaraciji izpostavili pomembno vlogo te mreže, podprli pa so tudi krepitev regionalnega sodelovanja v boju proti terorističnim grožnjam. Ob tem so se zavzeli za enotno, usklajeno in odločno delovanje.

Jugovzhodna Evropa prek t. i. zahodnobalkanske migrantske poti predstavlja eno ključnih smeri za poskuse neregularnega prečkanja meje EU. Evropska agencija za zunanje meje Frontex je sicer na omenjeni poti lani zabeležila 78-odstotni upad neregularnih prehodov na letni ravni.

Slovenija kljub temu ohranja nadzor na mejah z Madžarsko in Hrvaško. Tega je namreč oktobra 2023 uvedla zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in ocene o povečani nevarnosti terorizma. Takrat je namreč iz istih razlogov nadzor na meji s Slovenijo uvedla Italija, ki ga tako kot Slovenija vseskozi podaljšuje. Avstrija nadzor izvaja že zadnje desetletje.

Slovenska vlada je ob zadnjem podaljšanju konec decembra kot razlog za dodatno previdnost navedla strmoglavljenje predsednika Bašarja al Asada v Siriji, kjer so oblast prevzeli islamisti.