Noben akt izrecno ne določa, kdo je lahko predsednik vlade

Funkcija predsednika vlade je nedvomno pomembna funkcija, zanimivo pa je, da noben predpis oziroma akt izrecno ne določa pogojev, kdo je lahko predsednik vlade. V Službi vlade RS za zakonodajo so sicer za 24ur.com pojasnili, da je glede na naravo funkcije mogoče brez dvoma zaključiti, da mora biti predsednik vlade državljan Slovenije, imeti pa mora tudi volilno pravico oziroma mu ne sme biti odvzeta poslovna sposobnost.

A v času, ko se nam očitno bližajo predčasne volitve in bi se na volilnih lističih lahko znašlo tudi ime nekoga, ki je pravnomočno obsojen na zaporno kazen, pa se je odprlo vprašanje, ali je lahko predsednik vlade tudi nekdo, ki je pravnomočno obsojen. Kot smo že poročali, je to teoretično možno, saj zakon o vladi ne postavlja pogoja nekaznovanosti za člane vlade. V vladni službi za zakonodajo pravijo, da je situacija, v kateri bi nam vladal nekdo, ki je pravnomočno obsojen in je na prestajanju zaporne kazni, dejansko hipotetične narave.

Po njihovem mnenju si je že iz narave funkcije, ki jo ima predsednik vlade, nemogoče predstavljati, da bi vlado vodila oseba iz zapora. Pravijo, da bi bila izvolitev osebe, ki prestaja zaporno kazen, ustavno sporna oziroma bi obsodba zahtevala izvolitev novega predsednika vlade. Torej, čeprav zakon o vladi pogoja nekaznovanosti za člane vlade ne postavlja, pa bi šlo po besedah vladne službe za zakonodajo "če ne za kaj drugega, za takšno zadržanost, ki onemogoča izvrševanje funkcije".

Pri svojem mnenju se v omenjeni službi sklicujejo na zakon o poslancih. Tam je določeno, da mandat poslanca preneha, če je bil poslanec s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. "Situacija, ko bi poslancu zaradi pravnomočne obsodbe na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šest mesecev, prenehal mandat, hkrati pa bi lahko isti poslanec zasedel v vseh pogledih neprimerno zahtevnejše, pomembnejše in občutljivejše mesto predsednika vlade, bi bila seveda popolnoma absurdna in nesorazmerna," pravijo.

Če pa bi bil predsednik vlade obsojen na denarno kazen ali pa bi mu bila izrečena pogojna obsodba, takšna kazen sama po sebi premierja ne bi ovirala pri fizičnem izvajanju funkcije. Tako ni pravnih ovir, ki bi takšni osebi preprečevale, da ostane ali postane predsednik vlade. A tudi takšna obsodba po mnenju vladne službe za zakonodajo sproža vprašanja o primernosti osebe, da zasede oziroma zaseda tako pomembno funkcijo v državi.

Spomnimo, da je tudi ustavni pravnik Rajko Pirnat dejal, da sicer zakon o vladi res ne postavlja pogoja nekaznovanosti, a dodal, da se "to razume samo po sebi, da predsednik ali član vlade ne sme biti pravnomočno obsojen ali celo zaprt". "Zakon o vladi pač ni napisan za obsojence," je dodal.