NLB in NKBM upata, da ju bo rešila presoja ustavnosti

Za podržavljeni NLB in NKBM se bo sredi oktobra iztekel rok, do katerega bosta morali v skladu z najnovejšo novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja objaviti podatke o tistih slabih terjatvah, ki so ostale pri njiju.

A banki sta danes vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja in predlog za začasno zadržanje določb zakona.

V NKBM pravijo, da sta banki takšno odločitev sprejeli po temeljiti proučitvi določil zakonske novele, ki mnenju NKBM dodatno kršijo načelo zaupnosti in čezmerno posegajo v bančno tajnost. V drugi največji slovenski banki še pojasnjujejo, da so se z uveljavitvijo zakonske novele znašli v neenakopravnem položaju v primerjavi s konkurenco, saj zakonske novosti po njihovem mnenju ožijo zaupnost bančnega poslovanja in odnosa s komitenti.

V NKBM opozarjajo, da jim z objavo predpisanih podatkov o kreditojemalcih grozi nevarnost nastanka nepopravljivih škodljivih posledic zaradi posega v dobro ime tako strank, banke in njenih organov.

V NKBM so bili tako bolj konkretni kot v NLB, kjer so pojasnili le, da v banki o tem obveščajo svoje stranke in iščejo načine, da bi uveljavitev zahtev preprečili ali ublažili posledice.

Najnovejša novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja je začela veljati 19. julija, po njej pa niso javni le podatki o slabih posojilih, prenesenih na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), kot je to urejala prejšnja novela, ampak tudi o tistih slabih terjatvah, ki so ostale na podržavljenih bankah, torej zaenkrat v NLB in NKBM. Ti morata podatke o njih po stanju na presečni datum 20. december 2013 objaviti do 19. oktobra.

Podržavljene banke bodo morale o slabih posojilih, ki so ostala pri njih, objaviti podatke, kot so vrednost posla, naziv kreditojemalca, opredeljen s firmo in sedežem pravne osebe, datum sklenitve pogodbe ter podatki o vrsti in predmetu zavarovanja. Tako je to storila DUTB 17. julija, ko je objavila podrobnejše informacije o slabih posojilih, ki sta jih nanjo prenesli NLB in NKBM.

Banke, njihovo stanovsko združenje in centralna banka so že ob sprejemanju nove novele takšni ureditvi močno nasprotovale. Menile so, da najeda načelo zaupnosti in prekomerno posega v bančno skrivnost, da obstajajo višji interesi, kot je interes razkrivanja, predvsem ohranjanje stabilnosti bančnega sistema in preprečitev, da bi se likvidnostna kriza spremenila v krizo solventnosti, ter da ureditev posega v ustavne pravice bank, ki jih zadeva.

Združenje bank Slovenije je poleti ugotovilo, da bi formalno lahko vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tega zakona, vendar pa ne bi moglo argumentirati pravnega interesa.