'Niti v najhujših nočnih morah si nisva predstavljala, da je tako hudo'

Vsi so bili sprva izjemno prijazni, midva pa neizkušena starša, ki sva mislila, da ima najin otrok zgolj težave z navajanjem na novo okolje, nam je zaupala mamica zdaj štiriletnega otroka. Leta 2015 sta z možem za prvo varstvo svojega takrat dobro leto dni starega otroka izbrala prav zasebni vzgojni zavod Kengurujčki, o katerem smo poročali včeraj. V javnost so namreč prišli posnetki krutega ravnanja z otroki od 11 mesecev do četrtega leta starosti – med drugim naj bi jih tesno povijali v rjuhe in jih tako prisilno umirjali ter z njimi zelo grobo ravnali.

Mamica pravi, da je ob poslušanju in prebiranju o tem, kaj naj bi se dogajalo v zasebnem varstvu, kjer je bil nekoč tudi njen sin, občutila "šok in sveto jezo".

Nato so na dan privreli spomini na tisti dober teden, ko sta otroka vozila v varstvo v "hišo groze". "Po enem tednu je bil naš otrok drug otrok. To ni bil več moj otrok. Imel je malo več kot eno leto, prej je bil zelo odprt, vsakomur je sedel v naročje, z njim ni bilo težav. Potem pa se je samo še mene oklepal," je pojasnila. Starša sta si njegovo spremenjeno obnašanje najprej razlagala kot običajen pojav pri otroku, ki se navaja na novo okolje in na nov sistem. "Nato so nas vsak dan uvajanja klicali po štirih urah, da pridemo po otroka, ker ga ne morejo umiriti. Po enem tednu pa sem na njegovem vratu opazila madeže, kot nekakšne modrice," je dejala zaskrbljena mama. Zdaj niti ne želi pomisliti, kako se je otroku tam godilo. 

Spomni se, da je enkrat prišla po otroka, ta pa je bil ves objokan in histeričen. Kot nam je povedala mama, ji je vzgojiteljica takrat dejala: "Pri nas imamo tak red, da ko se otrok zbudi, počaka na svojem ležišču, da se zbudijo še vsi ostali. Debelo sem jo pogledala, prijela otroka in rekla, da moj otrok ne bo čakal na ležišču. Doma sem se zjokala in dobila živčni zlom. Mož me je miril, da pretiravam in da je sin občutljiv." Kot pravi, je pomislila, da morda res sama ustvarja težave tam, kjer jih ni in da je zgolj "panična mama". "Zdaj pa vidim, da so bili tam problemi in to še milijonkrat hujši, kot sem si v najhujši mori lahko predstavljala," je zgrožena. 

Otrok je zelo hitro pokazal velik odpor do odhoda v omenjeni zavod, kričal je in jokal, ko sta ga pustila tam, se še spominja. Sredi drugega tedna uvajanja sta se starša odločila, da sina ne bosta več peljala tja v varstvo. Otrok je imel še nekaj tednov za tem travme. "Potem je počasi pozabil in smo k sreči dobili varstvo otrok Bacek, kjer pa je bil spet stari, saj so res prijeten in človeški vrtec," pravi mama. Dodaja, da se je tam otrok že po enem dnevu uvajanja takoj vključil brez kakršnih koli težav. 

Staršema se je zdelo nenavadno tudi dejstvo, da z zavodom Kengurujčki v več kot tednu dni, kolikor so vztrajali tam, niso podpisali nikakršne pogodbe. O sprejemu v enoto priča samo elektronsko dopisovanje z vodstvom, ko sta poizvedovala o prostih mestih in začetku uvajanja. "Mislim, da vpisnega lista niti nismo dobili. Sumljivo se mi zdi, da nismo ničesar podpisali, češ da gre še za uvajanje," je pojasnila mama. 

Za zasebno varstvo sta vedela, ker živita v bližini. Večkrat sta se z otroškim vozičkom sprehajala mimo zavoda, zato se jima je zdela lokacija zelo priročna. Toda, kot pravita, se jima je že takrat zdelo nenavadno, da nikoli niso videli, da bi se otroci igrali zunaj, na zraku. "Tudi, ko sva prišla na ogled, so bili otroci postrojeni. Mirno so sedeli za mizo, bila je taka nezdrava tišina."

Starša sta se odločila, da bosta še danes podala prijavo na policijo glede svoje izkušnje z omenjenim zavodom, napovedujeta tudi odškodninsko tožbo. Upata pa, da se bo za podoben korak odločilo še več staršev.