'Nikoli ne bom pozabil štirih obrazov, ki so mi skušali vročiti aneks o premestitvi'

"Osebno nisem pisal nobenega listka, s katerim bi dajal navodila, kdo mora biti izbran na javnem razpisu. Kolikor mi je znano, je to pisala oseba, ki je še vedno zaposlena na UPPD za osebo, ki je prav tako zaposlena na uradu. In v resnici ne vem, ali je pisec ovadbe namerno spregledal vsa dejstva ali jih je zamolčal ali pa niti preveril, pri čemer gre po mojem mnenju za v nebo vpijočo šlamparijo, če ne kaj hujšega. Niti ne vem, katera izmed teh možnosti je slabša," dogodke prvič javno pojasnjuje prvi mož NPU.

Pred časom je bilo rečeno, da se boste na NPU vrnili šele takrat, ko se bodo razčistile stvari tudi v predkazenskem postopku, ki ga je zoper vas sprožil nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, ki vas je kazensko ovadil. Sklepam, da je torej policijska preiskava končana in da se niso potrdile obtožbe o kaznivih dejanjih in oškodovanju evropskih sredstev, sicer se ne bi vrnili na položaj. Kaj je pokazala preiskava?

Sam vem, da nikoli nisem storil ničesar nezakonitega in da so očitki iz te ovadbe, vsaj kolikor je bilo razvidno iz strani, ki so bile javno objavljene na enem izmed novičarskih portalov, za lase privlečene in ne držijo. Predvidevam, da je to pokazalo tudi zbiranje obvestil. S samim postopkom in ugotovitvami nisem seznanjen. Mislim, da je pravi naslov za vaše vprašanje Evropsko javno tožilstvo.
 

Nekdanji direktor UPPD vas je na Evropsko javno tožilstvo ovadil zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja, oškodovanja javnih sredstev, nevestnega dela in goljufije na škodo Evropske unije. Očitki se nanašajo na obdobje, ko ste še vodili ta urad. Za kakšno oškodovanje naj bi šlo? Na kaj se nanaša prijava?

Prijava se nanaša na projekt, ki je bil financiran iz evropskih sredstev. Izvajalec je bil izbran na javnem razpisu, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil Ministrstva za javno upravo. Izbran je bil najcenejši ponudnik, ki je tudi izvedel svoje delo. Izbira izvajalca je bila transparentna. Listek s seznamom izvajalcev in označbo izvajalca, ki naj bi moral biti izbran, ne obstaja. Kaj takšnega nisem nikoli napisal. Ampak te zadeve ne bi več komentiral, saj mi ni znano, da bi evropski javni tožilec sprejel kakršno koli odločitev o njej. Ko bo sprejeta, bom lahko komentiral kaj več. Prepričan pa sem, da je celotna ovadba konstrukt, njen edini cilj pa sta moja diskreditacija in blatenje.

Kako se boste odzvali zdaj na to? Boste sprožili kakšne postopke zaradi krive ovadbe? Ste ovadili prijavitelja?

Kolikor mi je znano, postopek pred evropskim javnim tožilstvom še ni končan. Karkoli bi sedaj rekel, bi bilo preuranjeno.

Glede na to, da vas je prvi mož slovenske Policije Boštjan Lindav pooblastil za vodenje NPU, ob nastopu funkcije pa je v pogovoru za našo spletno stran dejal, da bo preveril vse okoliščine te preiskave in vas imenoval, če ne bo nobenih zadržkov za to, predvidevam, da zadržkov ni več. V medijih pa smo lahko na drugi strani brali, da naj bi vas izdal vaš rokopis na dokumentih glede javnega razpisa, kjer naj bi zapisali, da naj posel dobi zasebno podjetje. To naj bi odkrili vaši nekdanji sodelavci na UPPD. Kaj je bilo torej s tem rokopisom? Je bil ponarejen ali se za tem pisanjem skriva druga oseba?

Najprej naj poudarim, da še nisem imenovan na delovno mesto direktorja NPU, ampak NPU vodim na podlagi podeljenega pooblastila za vodenje, ki mi ga je podelil generalni direktor Policije. Gre za veliko razliko, ki ni samo pojmovna. 

Svoje delo sem v vseh službah in na vseh položajih vedno opravljal zakonito, strokovno, transparentno in po svojih najboljših močeh. Delo na UPPD ni bilo nobena izjema. Ne vem, kaj naj bi moji nekdanji sodelavci na UPPD odkrili, saj je bil zadevni postopek voden transparentno in zakonito. Osebno nisem pisal nobenega listka, s katerim bi dajal navodila, kdo mora biti izbran na kakršnem koli javnem razpisu. Kolikor mi je znano, je to pisala oseba, ki je še vedno zaposlena na UPPD za osebo, ki je prav tako še vedno zaposlena na UPPD.

Tega seznama torej nisem napisal jaz, ni bil namenjen favoriziranju kogar koli, moja pisava in pisava na zadevnem listku pa sta tako različni, da je to očitno že s prostim očesom. In v resnici ne vem, ali je pisec ovadbe namerno spregledal, vsa ta dejstva, ali jih je namerno zamolčal ali pa jih niti ni preveril, pri čemer gre po mojem mnenju za v nebo vpijočo šlamparijo, če ne kaj hujšega. Niti ne vem, katera izmed teh možnosti je slabša. Mogoče bi bilo na mestu nekoč, ko bo evropsko javno tožilstvo sprejelo svojo odločitev, ta listek tudi objaviti in podrobno pojasniti, za kaj gre.

Ogromno je bilo napisanega zoper vas tudi zaradi očitkov glede nesrečne preiskave domnevnega pranja iranskega denarja v NLB. Politika vam je očitala, da ste zatajili že, ko ste bili zaposleni še na UPPD, kasneje tudi v vlogi direktorja NPU, ker da preiskava ni prinesla pravih rezultatov. V kakšni vlogi ste bili na UPPD v času spornih transakcij v NLB? Ste bili kdaj zadolženi za preverjanje teh transakcij ali za kakšna druga preiskovalna opravila v tej zadevi?

Ko sem bil zaposlen na UPPD se z analizo sumljivih transakcij oz. s preiskovanjem teh transakcij, nikoli nisem ukvarjal. Vseskozi sem se ukvarjal s preventivo. Gre za pripravo zakonodaje, za prenos direktiv EU v slovenski pravni red, dajanje pojasnil zavezancem in pisanje mnenj. Tisti, ki smo delali v Sektorju za preventivo, nismo imeli vpogleda v konkretne zadeve, ki so jih obravnavali sodelavci iz sektorja, ki je tovrstne transakcije analiziral oziroma preiskoval, kot sami pravite. Z delom na UPPD sem pričel aprila 2007, direktor sem postal februarja 2013 (in imenovala me je Janševa
vlada), z delom na NPU pa sem pričel junija 2019. To domnevno pranje naj bi se dogajalo v letih 2009 in 2010.

Kasneje, torej ko sem bil že direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, se je ustanovila celo posebna specializirana preiskovalna skupina, v katero so bili vključeni strokovnjaki iz različnih državnih organov, njeno delo pa je usmerjal državni tožilec. Že pogled na letnice pove, da za transakcije v začetni fazi niti nisem mogel vedeti in da nikoli niti nisem bil v funkciji in na položaju, ko bi lahko kakor koli vplival na analizo sumljivih transakcij ali na samo preiskavo zadeve na Policiji. Tudi ko sem bil junija 2019 imenovan za direktorja NPU, je NPU s to preiskavo že zaključil. Čemu so namenjeni neosnovani očitki na moj račun, pa vejo samo tisti, ki jih izrekajo.

'Povsem očitno je, da je sedanji način dela NPU neučinkovit.'

Kakšni pa so vaši načrti za NPU? Kaj so prioritete? Katerim preiskavam se boste posvetili?

NPU je bil ustanovljen kot specializirana enota na državni ravni z namenom odkrivanja in preiskovanja najtežjih oblik gospodarske in organizirane kriminalitete, kjer so potrebna posebna znanja in drugačen pristop pri njihovi obravnavi. Mnenja sem, da mora biti NPU operativna enota na državni ravni, ki se hitro in učinkovito odziva na vse izzive, ki jih preiskava najtežjih oblik kriminalitete postavlja pred kriminaliste. Temu primerne so tudi prioritete: preiskava najtežjih oblik organizirane kriminalitete, obravnava koruptivnih kaznivih dejanj, gospodarskih kaznivih dejanj, ki generirajo
veliko protipravno premoženjsko korist, kaznivih dejanj na škodo proračuna in na škodo EU sredstev ... Torej gre za kazniva dejanja, ki so izjemno škodljiva, ki se zažirajo v družbeno tkivo, če lahko tako rečem in imajo uničujoč vpliv na ekonomski substrat države in ljudi, pa čeprav se tega ne občuti takoj. To so hkrati preiskave, ki se jim bomo intenzivno posvetili.

Kaj pa kadrovska zasedba? Sledijo kakšne kadrovske rošade, glede na to, da je bilo veliko govora o političnih zaposlitvah na NPU, premeščanju neustreznih kadrov v ta urad in podobno?

Na NPU so zaposleni tako kriminalisti s 15 in več leti delovne dobe v Policiji kot zunanji strokovnjaki, ki so kariero najprej gradili zunaj policijskih vrst, delo na NPU pa jim predstavlja izziv. Vsa sistemizirana delovna mesta še niso zapolnjena, na NPU pa nenehno iščemo strokovnjake različnih profilov, ki bi v tem boju zoper najhujše oblike kriminalitete prinesli neko dodano vrednost. Vsaj jaz sem vedno iskal in iščem strokovnjake z znanjem, ki imajo delovne navade in jim poklic kriminalista predstavlja poslanstvo in ne običajne službe, tiste, ki se želijo dodatno izobraževati in so pri svojem delu učinkoviti. Iz tega razloga so mi trditve o političnem kadrovanju tuje. Tudi kadrovskih rošad ne načrtujem. Obstaja pa verjetnost, da bo prišlo do neke vrste naravnega osipa. Za doseganje svojih ciljev moramo spremeniti način dela. Povsem očitno je, da je sedanji način dela neučinkovit. To sem spoznal že tri leta nazaj ob svojem prihodu na NPU, po dodatnih dveh letih v Tacnu pa sem v to še bolj prepričan.

Torej, uvajamo drugačen način dela, drugačno prerazporeditev odgovornosti vodij preiskav in preiskovalcev, redne periodične evalvacije dela zaposlenih, same organizacije dela in podobno. Želim torej sprotno evalviranje delovnih procesov, dela zaposlenih in kakovosti izdelkov. Vprašanje je torej, ali bodo spremembe vsem odgovarjale, ampak ponavljam, merila za delo na NPU so strokovnost, sposobnost in znanje, ki ga prineseš in vložiš v delo in ki ga deliš s svojimi sodelavci, zato da smo vsi skupaj boljši in bolj učinkoviti ter da je kriminalistična policija bolj učinkovita. Pogosto se pozablja, da je NPU del kriminalistične policije. Del Policije. Politična kadrovanja in očitki o političnih kadrovanjih so mi tuji in jih zavračam.

Veliko kritik je bilo na delo NPU v času vaše predhodnice in govora o tem, da so nekatere preiskave povsem zastale in da še vedno ni rezultatov. Boste vzeli pod drobnogled kakšne spise?

Vsak nov vodja v vsaki službi najprej naredi presek stanja. Sam nisem nobena izjema. Vendar je to zame del normalnega poslovanja.

Nekdanja vodja NPU Petra Grah Lazar se je v medijih pohvalila, da so lansko leto opravili rekordno število hišnih preiskav in dosegli velike uspehe ter obravnavali skoraj največ kaznivih dejanj. Po drugi strani pa smo lahko brali, da je NPU lani dosegel najslabše rezultate na področju gospodarske kriminalitete od njegove ustanovitve. Neuspešni naj bi bili tudi na področju odkrivanja pranja denarja. Kako vi komentirate to statistiko oziroma (ne)uspehe urada v preteklih dveh letih?

Veste, rekordno število hišnih preiskav še nič ne pove. Ne vemo, ali je bilo opravljenih več hišnih preiskav pri preiskavi enega kaznivega dejanja ali pa je imelo vsako kaznivo dejanje svojo hišno preiskavo. Ne vemo, ali gre za organizirano ali gospodarsko kriminaliteto. Prav tako ne vemo, ali so bili na hišnih preiskavah najdeni dokazi ali ne. Prav tako ni znano, kakšna je bila tožilska odločitev na koncu. Strinjali se boste, da je hvaljenje z velikim številom hišnih preiskav malce neumestno, njihovo število pa nam poda samo kvantitativen podatek, ne pove pa nič o kakovosti dela. Prepričan sem, da se vsak trudi po svojih najboljših močeh, zato niti ne bi komentiral dela NPU v preteklih dveh letih. Ni korektno do preiskovalcev, do mojih sodelavcev. Rezultati govorijo sami zase.

Kako ste doživljali to obdobje zadnjih dveh let? Vam je bilo kdaj žal, da ste odšli z Urada za preprečevanje pranja denarja na Policijo, glede na to, da ste kazensko pristali v Tacnu, daleč stran od svoje pisarne in funkcije na NPU?

To obdobje je bilo precej zanimivo, nobene svoje odločitve pa ne obžalujem. Izpostaviti velja, da se Tacen v takšnih kontekstih, kakršen je moj, omenja in obravnava v negativni luči, kar pa je krivica do ljudi in izobraževalnih ustanov, ki delujejo v okviru Policijske akademije v Tacnu. Tam delajo ljudje, ki so strokovnjaki vsak na svojem področju, ki se trudijo po svojih najboljših močeh prenesti znanje na mlajše generacije policistov, na študente, na tečajnike itd.

Ljudje, ki se pravdajo na Delovnem sodišču in tam iščejo svojo pravico ter izgubljeno delovno mesto, pravijo, da postopki nedopustno dolgo trajajo za nekoga, ki se bori za svojo službo in plačo, medtem pa mine nekaj let. Kako vi gledate na to? Vsi postopki po dveh letih še vedno niso zaključeni, ne?

Postopki še niso zaključeni in človeku se na trenutke res zdi, da se postopki malce vlečejo.

Za konec še vprašanje, ali ste zaradi nezakonite razrešitve vložili tudi odškodninsko tožbo zoper delodajalca? Morda tudi kakšno tožbo ali ovadbo zoper uslužbence Policije? Za mobing, zlorabo položaja? Kaj ste si zadali v tacenskih pisarnah, da boste spremenili, ko se vrnete na Nacionalni preiskovalni urad? Kako ste preživljali čas v Tacnu?

Čas, preživet v Tacnu, je bil zanimiv in koristno porabljen. Sicer sem bil odstranjen iz svoje operativne enote in se z odkrivanjem kaznivih dejanj na operativni ravni nisem več ukvarjal, sem pa se dodatno izobraževal, pomagal s prenosom znanja na mlajše generacije policistov v okviru Višje policijske šole, sodeloval pri usposabljanjih Centra za izpopolnjevanje in usposabljanje itd. Spoznal sem enkratne, zanimive ljudi in velike strokovnjake na svojih delovnih področjih, ki svoje delo opravljajo zavzeto in predano. Izraz 'tacenske pisarne' ima rahlo negativno konotacijo, kar ni korektno do ljudi, ki so tam zaposleni in korektno opravljajo svoje delo.

Pozablja se, da je v Tacnu Policijska akademija. Da v njenem okviru deluje Višja policijska šola, ki izobražuje bodoče policiste. Da tukaj deluje Center za izpopolnjevanje in usposabljanje, ki dodatno izpopolnjuje in usposablja aktivne policiste, kriminaliste, občinske redarje in druge. Da ne naštevam drugih služb. V Tacnu je torej predvsem pozitivno akademsko okolje, pa če verjamete ali ne. In to bazo znanja sem dodobra izkoristil. Deloma sem našel čas za lastno usposabljanje, deloma sem pa pomagal pri izvedbi predavanj na Višji policijski šoli. 

Delo na NPU bom nadaljeval tam, kjer sem pred dvema letoma moral prekiniti, sicer z delnimi modifikacijami, vendar vizija in cilji ostajajo enaki. O kakršni koli tožbi zoper delodajalca nisem razmišljal. V bistvu mi Policija kot organizacija ni nič naredila. Nikoli pa ne bom pozabil štirih obrazov v pisarni takratnega generalnega direktorja, kjer so mi na precej zanimiv način želeli vročiti aneks, s katerim bi me nekako sporazumno premestili na drugo delovno mesto in ker ga pač nisem podpisal, sem prejel sklep o razrešitvi. Sodišče je nesporno ugotovilo, da je bila moja razrešitev nezakonita, ostalo pa je na nek način zgodovina. Obstaja torej možnost, da se bom s temi obrazi v bodoče srečeval še kje drugje kot na cesti.