Nič več predhodnih referendumov

Z današnjim dnem je začela veljati odločba ustavnega sodišča, ki razveljavlja določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki se nanašajo na predhodni zakonodajni referendum. Ker državni zbor še ni odpravil pred enim letom ugotovljenih nedoslednosti, predhodnega referenduma poslej ne bo več mogoče razpisati. Neusklajenosti so tudi v pogledu naknadnega referenduma. Zakonske spremembe, s katerimi bi odpravili omenjene vrzeli, so še v koalicijskem usklajevanju.

Več spornih točk

Ustavno sodišče je pred letom dni opozorilo na spornost predhodnega postopka pri vlaganju referendumskih pobud. Med drugim je opozorilo, da bi morali doreči pristojnosti predsednika DZ ob vložitvi pobude, katerega odločitve so brez sodnega varstva, ter priporočilo še druge varovalke, ki bi preprečevale zlorabe referenduma. Zakonodajalec bo moral poskrbeti tudi za ustrezno varovanje osebnih podatkov podpisnikov pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, v postopku dajanja podpore s podpisi pa odpraviti možnosti za omejevanje pravic volivkam in volivcem, ki se zaradi bolezni, invalidnosti ali drugih razlogov denimo ne morejo osebno oglasiti na upravni enoti. Nedorečena so tudi pravila o načinu postavitve referendumskih vprašanj in določbe, na podlagi katerih bi se lahko preprečil razpis referenduma, če bi pri ponavljajočih pobudah ugotovili neustaven namen.

Predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) je še v koalicijskem usklajevanju, so minuli teden sporočili z ministrstva za javno upravo. Kljub temu, da spremembe zakona še niso pripravljene za obravnavo v državnem zboru, po mnenju ministra za javno upravo Gregorja Viranta ne bo prišlo do nikakršnega protiustavnega položaja, "ker ustavno sodišče s svojo odločbo ni zahtevalo spremembe zakona, temveč je odločilo, da razveljavitev ZRLI v delu, ki se nanaša na predhodni referendum, začne učinkovati po letu dni od dneva objave odločbe v uradnem listu, ki je bila 11. marca 2005".

Ko se bodo v koaliciji uskladili, bodo zakon predstavili tudi vsem opozicijskim strankam in iskali potrebno večino za sprejetje zakona, je minister Virant konec januarja zagotovil v državnem zboru v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Mirana Potrča (SD). Spremembe se bodo predvsem nanašale na racionalizacijo in zagotavljanje čim resnejšega odnosa do instituta referenduma, je še takrat dejal minister.

Delovna skupina, ki je ta zakon pripravljala, je bila ustanovljena 17. maja lani, v sestavi Janez Pogorelec kot vodja in člani Marko Golobič, Franci Grad, Bojan Trnovšek, Miro Cerar in Igor Kaučič. Ta skupina se je sicer prednostno ukvarjala s pripravo novele zakona o volitvah v DZ, ki jo je vlada že vložila v zakonodajno proceduro.

Bodo uvedli kvorum?

Poleg zapolnitve pravne praznine in uskladitve z odločbo ustavnega sodišča bi v noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi rešili še nekatera druga vprašanja.

Po lanskem marcu so se javno omenjale različne možnosti. Tako se resno razmišlja o uvedbi kvoruma, to se pravi potrebnega števila ali potrebnega deleža udeležbe volivk in volivcev na referendumu, za to da bi bila referendumska odločitev veljavna. Kot opozarjajo pravni strokovnjaki, pa bo za uveljavitev takšnega obveznega kvoruma nujen predhoden poseg v 90. člen ustave, saj ta zdaj takšnega kvoruma ne opredeljuje in določa, da je predlog na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Enako bi kazalo zvišati število podpisov volivk in volivcev, potrebnih za začetek zbiranja predpisanih 40.000 podpisov podpore za vložitev zahteve za razpis referenduma v DZ. Minister je tako prepričan, da je sedanje število 1000 podpisov, kolikor jih je potrebno zbrati brez overitve na upravni enoti, prenizko. Tako so se v vrstah koalicije pojavila razmišljanja o vsaj 5000 podpisih, ki bi jih bilo treba priložiti pobudi za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Obstajajo tudi drugi razmisleki in rešitve, o katerih se je veliko govorilo lani. Tako je resorni minister Virant omenjal možnost uvedbe posebnega referendumskega dne, ko bi se enkrat letno državljanke in državljani odpravili na referendumsko glasovanje o vseh med letom vloženih zahtevah. Obstajajo tudi razmišljanja o t.i. "četrti obravnavi" zakonov v državnem zboru, ko bi lahko DZ že po končanih treh obravnavah za nazaj spreminjal oz. usklajeval posamezne morebitne sporne člene in tako odpravil razloge za zahtevani referendum. Slednja rešitev odpira številna zahtevna sistemska vprašanja. Če bi se vlada za kaj takega odločila, pa bi morali takšni rešitvi predhodno prilagoditi tudi parlamentarni poslovnik, ki sedaj ne dopušča vsebinskega spreminjanja zakonskega predloga po koncu njegove obravnave v parlamentu.