"Ne glede na to, da smo že v aprilu, se v večjem delu Slovenije zbujamo v povsem zimsko jutro," je na svoji strani na Facebooku Vreme 24/7 zapisal naš hišni meteorolog Rok Nosan. Meja sneženja se je marsikje v vzhodni polovici Slovenije že spustila do nižin, dopoldne pa je dež prešel v sneg tudi ponekod v osrednji in severni Sloveniji.
Takšne so bile zjutraj razmere v Benediktu v Slovenskih Goricah, kjer je do sedme ure že zapadlo šest centimetrov snega.
Ni bila prvoaprilska šala, je ob tem zapisal Nosan. "Ponovil se je scenarij iz preteklih let, ko se je po dolgem obdobju sončnega in nadpovprečno toplega vremena, ki smo ga bili deležni marca, na začetku aprila v naše kraje vrnila zima," je dodal.
Ponoči se je k nam od juga pomaknil nov pas padavin. Ker je hkrati od severovzhoda dotekal hladnejši zrak, se je meja sneženja spustila do nižin. Ohladitev je bila dovolj izrazita, da je že v zgodnjih jutranjih urah dež prešel sneg v večjem delu države, občasno sneženje pa se je nadaljevalo tudi čez dan. Snega je po nižinah sicer večinoma le za vzorec, povsem drugače pa je v legah nad okoli 600 metrov nadmorske višine, kjer ga lahko lokalno zapade tudi več kot 10 centimetrov.
Najkasneje do nedelje zjutraj bodo padavine povsod ponehale. Sledili bodo vsaj trije suhi dnevi. Ker se bo nad nami še zadrževala hladna zračna masa, bomo ob razjasnitvi v ponedeljek in torek zjutraj zelo verjetno tudi po nižinah izmerili negativne temperature. V zatišnih legah bo možna pozeba, ki pa na srečo ne bo tako izrazita kot pretekla leta.
Kako je bilo prejšnja leta?
Zelo hladno se je april začel predlani, ko se je na Dolenjskem živo srebro spustilo do minus 8 stopinj Celzija, je zapisal Nosan. Še veliko bolj mrzlo pa je bilo lani, ko nas je šestega aprila najprej obilno zasnežilo, naslednje jutro pa smo marsikje izmerili za ta mesec rekordno nizke temperature. Po nižinah se je ohladilo do minus 15, v višjih legah Notranjske in Kočevske pa lokalno celo pod minus 20 stopinj Celzija.
Negativne temperature aprila niso redkost in ne predstavljajo posebne težave, če ne sovpadajo s prezgodnjim začetkom vegetacijske sezone, ugotavlja Nosan. Zaradi podnebnih sprememb so tako v zadnjih letih vse pogostejša daljša obdobja nadpovprečno toplega vremena, ki jih prekinjajo kratke, a izrazite ohladitve. Ob visokih temperaturah v februarju in marcu se narava začne prebujati tudi mesec dni prej, kot se je včasih, zato so poznejše ohladitve toliko usodnejše.
Najmočnejše spomladanske ohladitve so v preteklosti sledile zelo toplim zimam in začetkom pomladi. To je posledica dogajanja visoko na severu poloble, kjer se pozimi izoblikuje polarni vrtinec. Če je polarni vrtinec močan, se mrzel zrak pozimi le redko spušča proti jugu, kar je tudi vzrok za nadpovprečno toplo zimo pri nas. Vsako leto pa se v drugi polovici zime ali šele spomladi zgodi, da polarni vrtinec razpade, in takrat se začne mrzel polarni zrak v valovih spuščati proti našim krajem. Močnejši ko je polarni vrtinec v zimskih mesecih, kasneje pride do njegovega razpada in hujše so lahko spomladanske pozebe.
V nadaljevanju prihodnjega tedna se bodo temperature vrnile v okvire pričakovanih vrednosti za ta čas, a to žal še ne pomeni, da ne bomo kasneje aprila ali celo maja deležni še kakšnega zimskega prebliska. "Pred pozebo bomo varni šele, ko se bo zračna masa tudi visoko na severu toliko ogrela, da njen morebitni spust proti jugu ne bo več predstavljal nevarnosti za negativne temperature, to pa se običajno zgodi šele v drugi polovici maja," je še zapisal Nosan.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.