Nevihte in vročina so nevarne, neinformiranost pohodnikov pa tudi

Nesreče s poškodbami so se dogajale zaradi zdrsov, padcev in odlomov skal, obravnavani pa so bili tudi primeri hujših bolezenskih stanj, kar so objektivni vzroki in pohodniki nanje običajno težje vplivajo. Lahko pa z ustrezno informiranostjo in pripravo na turo preprečijo nevarne situacije, v katerih se znajdejo zaradi neurij, prestrašenosti in obnemoglosti, ali ko se izgubijo.

Taki primeri so se v zadnjih desetih dneh zgodili v kar osmih od šestnajstih primerov. Gre za reševanja na Mangartu, kjer sta pohodnika neustrezno opremljena obtičala na snežišču; na Prisojniku, kjer se je izgubila in zatem obnemogla skupina tujcev; na Vrtači, kjer je v vročini obnemogel pohodnik; na Okrešlju, kjer je moškega ugriznila kača; in zadnja štiri reševanja zaradi neurij na Malih podih ob Turski gori, na Govnjaškem kuku, Krnskem jezeru in včeraj zvečer še na Razorju, kjer sta pohodnici na enem od najvišjih vrhov Julijskih Alp zašli in obnemogli v neustrezni opremi.

Ob slabi vremenski napovedi ne hodite v gore

Vse situacije, kakršne so opisane in ki predstavljajo konkretno nevarnost za pohodnike, je mogoče preprečiti že z minimalno informiranostjo pri preverjenih virih, opozarjajo policisti.

Pohodnike zato znova pozivajo, naj se ne spravljajo v nevarnost. Turo naj prilagodijo svoji zmožnosti, opremi, znanju, izkušnjam in vremenski napovedi. "Nevarne so nevihte in vročina. Pomembna je tudi odgovornost in sposobnost prepoznavanja nevarnosti ter sprejemanje pravih odločitev. Če so napovedane nevihte, naj jim bo to resno opozorilo, da bodo lahko v velikih težavah. Zato se ob slabi napovedi ne hodi v gore," pozivajo.

Priprave na planinski vzpon ali pohod 

Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se v poletnih dneh izognete popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročini, v preostalih letnih časih pa mraku ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino. 

Pozanimajte se o vremenu (nevarnost poletnih neviht in podobno) in kategorizaciji planinske poti, saj vam bo to olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj. 

Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov, in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, za vzpon izberite težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite. 

Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za posameznike. Pohodov v gore ne svetujemo osebam, ki imajo kakršne koli zdravstvene težave. Pred naprezanji se posvetujte z zdravnikom. 

Od zahtevnosti poti je odvisna tudi planinska oprema. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak – spalna vreča, vžigalice, sveča, baterijska svetilka in mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada). 

Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se pot odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali nekom, ki pot dobro pozna. 

O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj ti le tako lahko pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča. Če želite prenočiti v koči, se predhodno pozanimajte glede njene odprtosti in rezervirajte prenočišče. 

Za vzpone uporabljajte izključno označene planinske poti, kajti čedalje več nezgod se zgodi prav pri hoji po brezpotjih. Iskanje poškodovanih izven poti je oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi preostale planince, ki se gibljejo po poteh.

Hoja v gore 

Začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite z enakomernim tempom in ga poskušajte vzdrževati tudi znotraj večje skupine. Hoja naj bo varna, udobna in ekonomična. Za varno hojo je treba imeti čas in budno opazovati okolico ter poslušati – padanje kamenja se večkrat napove z bobnenjem. 

Osnovni tempo, počitke in trajanje hoje, naj določa najšibkejši član skupine. Na vsako uro hoje si privoščite nekajminutni počitek. 

Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi. 

Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo. 

Po poteh hodite z odprtimi očmi. Gore ne dopuščajo raztresenosti ali površnosti. Dobro označena planinska pot je le pogoj in možnost, da dosežete želeni cilj, saj morate kot obiskovalec gora dobro poznati osnove orientiranja. 

Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele. 

Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečujeta izčrpanost in dehidracijo. 

Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino. 

Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih takoj prekinite vzpon ali sestop. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci. 

Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas. 

Opremite se z informacijami in nikjer ne tvegajte, opozarjajo policisti. Tudi turistične delavce, ki tujcem nudijo nastanitve, pozivajo naj jih informirajo o zahtevnosti slovenskih gora in naj jim predlagajo, da v svoje ture vključijo licencirane planinske in gorske vodnike.