Nepremičninski trg: že zaznan padec transakcij, nekoliko nižje tudi cene

Ajda Mrzel Kaluža (Arvio, platforma za vrednotenje nepremičninskega trga) je strokovnjakinja, ki se že vrsto let ukvarja z nepremičninskim trgom. V družbi so pripravili analizo zadnjega letošnjega četrtletja, torej za april, maj in junij, ki jo je Mrzel Kaluževa predstavila na spletnem seminarju z naslovom Partners in dime, Ali sledi zlom slovenskega stanovanjskega trga? Kot je dejala, se trenutne napete razmere v svetu poznajo tudi na nepremičninskem trgu. Zaznali so namreč kar 15-odstotni upad števila transakcij, prav tako so zaznali okoli 2,5-odstotno znižanje cene kvadratnega metra stanovanja. "Trend se je že obrnil. Drugi kvartal že kaže precejšnje umirjanje," pravi Mrzel Kaluževa in dodaja, da nekako ocenjujejo, da so cene na kvadratni meter v Ljubljani nižje za okoli 200 do 250 evrov. Prodajalci se očitno že zavedo, da ne morejo računati na vrednosti, ki so bile dosežene v zadnjem lanskem kvartalu, ko so bile rekordne. Prav tako se že pozna večja negotovost pri razmišljanju o nakupu nepremičnine kot naložbe.

Matej Rigelnik iz Equinoxa na vprašanje, ali bo sledil zlom nepremičninskega trga, odgovarja, da čarobne krogle, v katero bi lahko pogledal in videl prihodnost, nima, je pa prepričan, da bo zaznano generalno ohlajanje na nepremičninskem trgu. Mrzel Kaluževa pa na vprašanje, kam gremo, odgovarja, da gor zagotovo ne več. "Videli bomo daljše obdobje mrtvila na nepremičninskem trgu, tudi cene bodo šle še nekoliko dol." 

Analiza trenutnih nepremičninskih oglasov je pokazala, da je na trgu na voljo že manj stanovanj, očitno bodo tisti, ki ne potrebujejo nujno prodati svoje nepremičnine, malo počakali. Prav tako so oglaševane cene nižje. Da bi se ponovila 'Šiška', pa ne vidijo več možnosti. V Šiški se je namreč eno obdobje celo dogajalo, da so prodajalci nepremičnine sklenili transakcijo celo po višji ceni od oglaševane. 

Sogovornika na konferenci sta omenila še, da je nepremičninski trg zelo specifičen in ga ni moč primerjati z drugimi vlaganji (delnice, kriptovalute ipd.). Nepremičnina ima namreč v naši družbi prav poseben status. "Pregovorno smo Slovenci zelo navezani na nepremičnine, imamo jih v krvi, želimo jih imeti," navajajo v družbi Equinox in dodajajo, da je kljub visokim cenam stanovanjskih nepremičnin pomanjkanje stanovanj še vedno veliko in praktično večino stanovanj, ki se zgradijo, se proda, preden so zgrajena. Prav tako je specifika nepremičninskega trga ta, da cene nepremičnin na eni strani dolgo rastejo, nato pa tudi dolgo padajo, dodaja sogovornica.

Slovenski nepremičninski trg visoko rast cen zaznava zadnji dve do tri leta, vsi, ki so nepremičnino kupovali kot naložbeno priložnost, pa so bolj kot ne računali na dolgoročno donosnost, opozarja Rigelnik. Kot se je izkazalo, je največ donosnosti prineslo kratkoročno turistično oddajanje nepremičnine, npr. prek Airbnb, medtem ko, po besedah Rigelnika, najemnine niso sledile tako veliki rasti cen nepremičnin. 

Na umirjanje trga in padec cen nepremičnin seveda vplivajo različni dejavniki, med katerimi so dražja posojila, pa stagnacija plač, podražitve, energetska kriza in s tem povezan slabši položaj ljudi. Na Švedskem za letos pričakujejo 15-odstotni padec vrednosti nepremičnin, opozarjata sogovornika. Na vprašanje, ali upad transakcij praviloma pomeni tudi padec vrednosti nepremičnin, pa Mrzel Kaluževa opozarja, da ni nujno. Da se je treba spomniti obdobja pred rastjo, ko smo imeli celo obdobje izredno redkih transakcij, ker pač lastniki nepremičnin niso želeli prodati po takratni ceni in so s prodajo čakali.

Na vprašanje, ali je sedaj čas za nakup ali je bolje še počakati, pa sogovornika nimata enoznačnega odgovora. Vsem svetujeta le, da si pogledajo več nepremičnin, naredijo analizo cen, prav tako naj pridobijo več različnih kreditnih ponudb in se držijo načela: vedi, kaj kupuješ!