Slovenija

'Ne' referendumu o izbrisanih

Ljubljana, 31. 08. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Parlamentarni odbor za notranjo politiko predlaga, naj državni zbor predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih ne razpiše.

Odbor za notranjo politiko
Odbor za notranjo politiko FOTO: Dare Čekeliš

Parlamentarni odbor za notranjo politiko je na torkovi seji obravnaval zahtevo opozicijskih poslancev za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih ter sklenil državnemu zboru predlagati, naj referenduma ne razpiše. Člani odbora so namreč podprli mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS), ki je ocenila, da se z vložitvijo zahteve za razpis referenduma "podaljšuje protiustavno stanje". "Čeprav je referendumsko vprašanje, kot ga predlagajo pobudniki, sicer jasno, pa glede na nedorečeno obrazložitev in delno ustavno vprašljivost ureditve volivci na referendumu ne bi natančno vedeli, o čem odločajo", je še ocenila zakonodajno-pravna služba.

Rudolf Petan (SDS)
Rudolf Petan (SDS) FOTO: 24ur.com

V imenu predlagateljev referenduma je Rudolf Petan (SDS) zavrnil trditve, da s svojo zahtevo podaljšujejo protiustavno stanje. "Nasprotno, neustavno stanje podaljšujejo tisti, ki referendume preprečujejo," je dejal Petan. Tudi tolmačenje, da referendumsko vprašanje ni jasno, po njegovem mnenju ne drži, kar naj bi se pokazalo že pri referendumu o tehničnem zakonu o izbrisanih. Zahteva za razpis referenduma je po njegovem mnenju upravičena ter "omogoča rešitev vprašanja izbrisanih še v tem poslanskem mandatu".

Dve možnosti za zavrnitev referenduma

V sredo bodo omenjeno zahtevo po referendumu o izbrisanih obravnavali poslanke in poslanci na nadaljevanju izredne seje in o njej tudi glasovali.

Skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi lahko državni zbor zahteva ustavno presojo referendumske zahteve, če meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo, ali da bi z odložitvijo sprejetja ali uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice. Zakon sicer tudi določa, da mora biti v zahtevi jasno izraženo referendumsko vprašanje.

Če državni zbor meni, da v zahtevi za razpis referenduma vprašanje ni dovolj jasno, pozove predlagatelja, naj jasno opredeli vprašanje. V primeru, da vztraja pri vprašanju, lahko državni zbor odloči, da referenduma ne razpiše.

Predhodni zakonodajni referendum o izbrisanih je v parlamentarno proceduro vložila skupina opozicijskih poslancev SDS, NSi, SLS in SNS ter nekdanji član SMS Bogomir Vnučec. Predsednik državnega zbora Feri Horvat je po prejemu zahtevo posredoval v presojo parlamentarni zakonodajno-pravni službi, njeno mnenje pa bo poslankam in poslancem pomagalo pri odločitvi, ali referendum razpisati ali vsebino zahteve posredovati v presojo ustavnemu sodišču.

Potrč za predsednika ustavne komisije?

Poslanke in poslanci naj bi na nadaljevanju izredne seje podali tudi soglasje k poslovniku komisije za preprečevanje korupcije ter opravili mandatno-volilne zadeve. V okviru slednjih naj bi odločali tudi o predlogu za izvolitev novega predsednika ustavne komisije državnega zbora, poslanska skupina ZLSD je na to mesto predlagala Mirana Potrča.