Kučan: Slovenci in Hrvati imamo več skupnih interesov kot razlik

Vsako leto v Kućibregu na Hrvaškem poteka spominska slovesnost ob obletnici bitke pri Kućibregu – letos obeležujemo 75. obletnico noči med 3. in 4. novembrom 1944, ko so sile nacističnega okupatorja napadle partizane druge brigade 43. istrske divizije, italijanskega bataljona ter štabne enote poveljstva mesta Koper, pri tem pa je umrlo več kot 120 borcev vseh treh narodnosti. Prav tako vsako slovesnost skupaj pripravijo organizacije in občine iz Slovenije, Hrvaške in Italije.

Letošnje slovesnosti se je udeležil veleposlanik Republike Slovenije na Hrvaškem, Vojislav Šuc, ki je položil venec, slavnostni govornik pa je bil prvi predsednik samostojne Slovenije, Milan Kučan. Program na slovesnosti so oblikovali pevci in pevke Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, Pevski zbor iz Buj, Umaga in Novigrada, Pihalna godba iz Buj, učenci osnovnih šol iz Slovenije in Hrvaške.

"Želje po svobodi ni mogoče zamejiti na enega samega človeka, eno skupino ali en sam narod. To so dokazovali tudi borci tukaj na strminah Kućibrega, kjer so se skupaj borili Slovenci, Hrvati in Italijani. Borili so se pod skupno zastavo svobode," je na slovesnosti tik ob schengenski meji povedal Kučan.

Ob tem je hitro prešel na današnje odnose med Slovenijo in Hrvaško. Uvodoma je dejal, da se sprašuje, kako smo v današnji čas prenesli takratno spoznanje o nujnosti skupnega delovanja za svobodo in dobro prihodnost. "Je res mogoče sodelovati samo v vojnih in zaostrenih razmerah, v miru in varnih razmerah pa je to oteženo ali celo nemogoče?" se je spraševal Kučan in poudaril, da imata naša naroda več skupnih interesov kot razlik. Omenil je sodelovanje pri varovanju Jadrana, narave in planeta, pa sodelovanje pri vprašanju emigrantov, prometnih, energetskih in infrastrukturnih povezavah … "Nenazadnje tudi sooblikovanje konceptualnih rešitev za vprašanja prihodnosti in delovanja EU, za varovanje njenih vrednot, torej tudi za skupen spopad s poskusi oživljanja fašizma, ki ogroža same temelje zveze evropskih držav. Veliko več imata naša naroda skupnih interesov kot razlik, zato bi bili državi dolžni ustvarjati veliko več priložnosti za skupne pobude, se med seboj podpirati, ne pa zaradi kratkovidnega rivalstva vnašati svoje spore in nesposobnosti v mednarodno skupnost," je dejal.

Oster je bil tudi do politikov in diplomacij obeh držav. "Obe državi ostajata nedomiselni, dezorientirani in nesposobni za resne aktivnosti in pobude, za nikogar zanimivi skupnosti na obrobju EU, brez dolgoročnih razmislekov in pravih odgovorov, zakaj sploh smo v tej skupnosti. Objemi in poljubi na občasnih srečanjih ne morejo prikriti jalovosti in impotentnosti takšne politike in ne rešujejo ničesar," je bil oster.

'Dogajanje v Kataloniji zahteva našo človeško solidarnost'

Dotaknil se je tudi dogajanja v Španiji, ko je govoril o univerzalnosti boja za svobodo. "Katalonsko-španski odnosi so v resni politični krizi. Pred tem si ni mogoče zatiskati oči. V marsičem so v podobni krizi, kakršna je nekdaj obremenjevala odnose med Beogradom na eni ter Ljubljano in Zagrebom na drugi strani. Tudi mi nosimo odgovornost, da se odnosi med Madridom in Barcelono ne bi končali tragično, tako kot so se končali po razpadu nekdanje jugoslovanske države," je potegnil vzporednice.

"Nauk tudi naše poti v samostojnost je, da politične krize ni mogoče reševati z represijo, kaznovanjem, ustrahovanjem in spodbujanjem sovražnosti. Oboji imamo dovolj razlogov, da povemo, da to ni prava pot in da nasilje zgolj rodi novo in še več nasilja. Krizo je mogoče rešiti samo z demokratičnimi političnimi sredstvi, odprtostjo, dialogom in odgovornostjo vpletenih strani. Tega Jugoslavija ni zmogla. Posledice so bile tragične: vojne in moralna pogorišča človečnosti," je opozoril. Visoke kazni, ki so doletele katalonske politike, je označil za "izpodkopavanje temeljev evropskega vrednostnega sistema".

S sodbo je špansko sodišče po njegovih besedah odreklo veljavo svobodi izražanja, združevanja in javnega izreka, ki so univerzalne pravice človeka, nad notranjim pravom posamezne države. "Zato dogajanje v Kataloniji ni več le notranja zadeva Španije, ampak je tudi zadeva EU in vsake njene članice. Zadeva tudi nas. Vsakega od nas, našo vest in našo solidarnost. Zadeva tudi voditelje naših držav in preizprašuje njihovo načelnost," je dejal Kučan in poudaril, da ne smemo molčati. "Moramo podpreti prizadevanja, da se ljudem v Kataloniji dovoli izrekanje o njihovi prihodnosti in da se na verodostojnih rezultatih referenduma potem vzpostavi dialog o prihodnosti. Ne gre za podporo odcepitvi Katalonije, gre za pravico demokratičnega izrekanja. Prepričan sem, da je to naša današnja skupna želja in tudi naše skupno sporočilo," je o Kataloniji in njihovi želji po neodvisnosti še dejal nekdanji predsednik Slovenije.