'Ne delam si iluzij, da mi ne sledijo po vseh možnih kanalih komuniciranja'

Politični odnosi med Slovenijo in Hrvaško so imeli nekaj svetlih točk, žal pa so te redke, poleg tega hitro zamrejo. In letošnje leto, zaznamovnano s prisluškovalno afero, pritiski na medije in incidenti v piranskem zalivu, ni prav nič drugačno.

"S Hrvaško nobene ocene, ki sicer veljajo v diplomaciji, nekako ne pridejo v poštev. Odnosi so vedno zapleteni, vseh 25, 26 let," pravi veleposlnanica na Hrvaškem Smiljana Knez.

So zato, sploh odkar je jasno, da je pogovoru med Sekolcem in Drenikovo prisluškovala hrvaška Soa, dobili kakšna dodatna, nova navodila? 

"V tujini sem vedno izjemno previdna, seveda tudi doma, za kanček bolj pa sem previdna na Hrvaškem, ker si ne delam iluzij, da mi ne sledijo po vseh možnih kanalih komuniciranja," še poudarja.

In prav komunikacija, tudi v diplomaciji, je tista, ki nas loči od naših južnih sosedov, priznava odhajajoča veleposlanica. Zato se včasih zdi, da so pri lobiranju, sploh na na evropskem političnem parketu, bistveno uspešnejši od nas. Res je, verjetno se moramo naučiti bolje prodajati naše zgodbe in ideje, priznava Knezova. "Manjka nam pa kanček te drznosti, včasih tudi predrznosti," dodaja sogovornica.

Morda bo bolje že po majskih evropskih volitvah, pa ocenjuje nas veleposlanik v Bruslju Janez Lenarčič, saj so za naše težave krive tudi objektivne okoliščine. Vse tri glavne evropske institucije namreč trenutno obvladuje ista politična skupina. "Zelo verjetno v prihodnosti ne bo več tako. Sedanje raziskave javnega mnenja kažejo, da bo sestava EU parlamenta bolj fragmentirana kot do zdaj, torej bo treba sklepati kompromise. Sploh pa smo sami sebi največji sovražnik," poudarja Lenarčič. Glavna razlika, ki jo vidi, pa je, da je hrvaška politika absolutno enotna v teh vprašanjih, naša pa žal ne. Kar seveda slabi naš položaj navzven.