Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je skupno novinarsko konferenco, ki je potekala v zelo prijateljskem vzdušju, začel z besedami, da danes z velikim veseljem gosti prvo žensko na čelu Slovenije – države, ki jo z Nemčijo povezujejo resnično globoko in trajno prijateljstvo ter zelo raznovrstni odnosi, ki jih želi ne le utrjevati, ampak tudi razvijati naprej.

Kot je poudaril, je Slovenija dokazala, da lahko tudi majhna država doseže velike stvari "s pametjo, potrpežljivostjo, prepričljivostjo, sposobnostjo graditi zavezništva in kompromise". Izzivi, ki so pred nami, so zelo veliki, je opozoril in spomnil na besede Nataše Pirc Musar ob njeni prisegi na položaj, da biti pogumen ne pomeni ne čutiti strahu, ampak se s strahom soočiti.

Pri tem je posebej izpostavil vojno v Ukrajini ter ponovil jasno obsodbo Rusije kot agresorke, Ukrajini kot žrtvi pa zagotovil nadaljnjo pomoč. Pirc Musarjeva je poudarila, da mora Evropa ostati enotna v podpori Ukrajini, da se ve, "kdo je agresor in kdo krši mednarodno pravo", ter da bo Slovenija, ko bo čas za to, pomagala pri obnovi Ukrajine, med drugim pri razminiranju.

Steinmeier je ob tem spomnil na pozitivne izkušnje, ki sta jih imeli Slovenija in Nemčija lani s t. i. krožno izmenjavo pri dostavi orožja v Ukrajino.

Novinarskemu vprašanju glede morebitnih mirovnih pobud in nadaljnje vojaške pomoči Ukrajini, med drugim z bojnimi letali, sta se v veliki meri izognila. Steinmeier je izpostavil, da je treba sedaj predvsem realizirati že dane obljube, kot je čim hitrejša dostava tankov leopard 2, medtem ko je Pirc Musarjeva opozorila, da Slovenija ni tista, ki lahko tu bistveno pomaga.

Spomnila je še, da je s 23 milijoni evrov pomoči Slovenija že sedaj med petimi največjimi donatorkami pomoči Ukrajini relativno na število prebivalcev.

Sogovornika sta danes veliko pozornosti posvetila tudi evropski integraciji Zahodnega Balkana, pri čemer je Steinmeier pozdravil zavezanost nove slovenske predsednice, da nadaljuje pobudo Brdo–Brioni, ki jo je začel njen predhodnik Borut Pahor.

Pirc Musarjeva je ocenila, da se je proces Brdo–Brioni znašel na točki, ko ga ne znamo več zares pomakniti naprej. Kot je nadaljevala, jo je gostitelj danes podprl v razmišljanju, da je morda letos prišel čas, da ideološke teme, ki delijo narode, pustimo ob strani in se raje posvetimo temam, kot so podnebne spremembe in mladi. Spomnila je, da je v zadnjih 15 letih iz držav Zahodnega Balkana odšlo štiri milijone ljudi, in ocenila, da se morajo države v tem prostoru zavedati, "da morajo biti funkcionalne", kar je še posebej velik izziv v Bosni in Hercegovini.

Potrdila je, da bo naslednje srečanje v okviru procesa potekalo v Severni Makedoniji, in dodala, da se je hrvaški predsednik Zoran Milanović ob njenem nedavnem obisku v Zagrebu strinjal, da ji prepusti izbiro teme. "Ta proces bomo nadaljevali in danes sva se z nemškim predsednikom strinjala, da absolutno ni v konfliktu z berlinskim procesom", je zatrdila.

Oba sta poleg tega na novinarski konferenci poudarila velik pomen, ki ga pripisujeta boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju biodiverzitete. Pirc Musarjeva je ob tem izpostavila sodelovanje držav, še posebej močno vpetost Slovenije v nemško avtomobilsko proizvodnjo in njena prizadevanja za trajnostni razvoj in zeleno prihodnost.

Za konec sta spomnila še, da bo Slovenija letos častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, Steinmeier pa tudi na to, da bo v kratkem v Planici potekalo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, ki ga je nazadnje gostila Nemčija, medtem ko ta zdaj v Obersdorfu gosti svetovno prvenstvo v biatlonu. Kultura, šport, politika, "veseli smo, da vas imamo na svoji strani", je sklenil nemški predsednik, medtem ko je slovenska predsednica poudarila, da "je knjiga orožje" ter da lahko tudi kultura in umetnost marsikje premikata gore.

Pomemben del zunanjepolitičnih aktivnosti Pirc Musarjeve je tudi gospodarska diplomacija, zato se je v sklopu današnjega obiska sestala še s predstavniki nemškega gospodarstva.

Obisk je sklenila v berlinskem Neues Museum, kjer si je ogledala razstavljene predmete, najdene na območju današnje Slovenije, so sporočili iz urada predsednice.