Naša prvoaprilska šala preplavila splet, nasedli tudi tuji mediji

V ponedeljek, na 1. april, smo bralce malce "potegnili za nos". Poročali smo namreč, da bo hotel na dražbi prodal posteljo, v kateri je med obiskom Slovenije spal portugalski superzvezdnik Cristiano Ronaldo, kar pa se ne bo zgodilo. In če smo naše bralce obvestili o tem, da je bila vse skupaj le prvoaprilska šala, katere namen je bila zabava, tega niso opazili nekateri tuji mediji, med njimi Daily Mail, ki je nekritično povzel našo objavo.

Posledično je novica o tem, da bo hotel na dražbi prodal Ronaldovo posteljo, pristala na družbenih omrežjih, kjer se je razširila kot blisk. Daily Mail smo o tem seveda obvestili in medij je objavo brez pojasnila umaknil s spletne strani. Je pa prispevek še vedno dostopen na številnih novičarskih spletnih straneh. Objavil jo je denimo CNN Portugal, povzel pa jo je medij theportugalnews.com. Novica je pristala celo na kenijskih in nigerijskih spletnih straneh. 

Pomen krajevnega in časovnega konteksta 

Prof. dr. Marko Milosavljević iz katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da se je celoten kontekst medijske in družbenomedijske pokrajine globalno spremenil. Nekaj, kar nekdo v Sloveniji razume kot šalo, izgubi svoj lokalni prizvok s tem, ko se prenese v drugo državo. Še posebej, če se to zgodi znotraj drugega časovnega okvira: "Medij nekaj objavi 1. aprila, nekdo drug pa to prevzame 2. aprila, spet tretji medij 3. aprila. V tem času se izgubi kontekst, da je bila prvotna informacija objavljena 1. aprila." To je posledica digitalnosti, saj lahko spletno stran zelo hitro s pomočjo orodij umetne inteligence povzame medij na drugem koncu sveta, pri tem pa ne pomisli na krajevni kontekst, je razložil. 

Kot je spomnil, se je ob digitalizaciji in globalizaciji zgodila vrsta zapletov s spletnimi mediji, ki so satirične ali humoristične narave. Nekateri takšne vsebine povzemajo, ne da bi se zavedali, da gre za humoristične spletne strani, ki ustvarjajo lažne – ne dezinformativne, ampak humoristične vsebine: "Ti konteksti, da gre za satiro, humor ali da gre za provaprilsko šalo, se v digitalni stvarnosti izgubijo. Ljudje velikokrat ne pomislijo, kakšen medij je objavo delil in kdaj je bila objavljena, in potem pride do zmede oziroma vsaj do komunikacijskih šumov. "

 A kot poudarja, je popraviti osnovno informacijo, ko je ta že ušla iz steklenice, izredno težko. "Če je Daily Mail nekaj objavil, lahko to popravi ali izbriše, ampak določeno število bralcev se tega ne zaveda in s to informacijo živi še naprej. V primeru 'Ronaldove postelje' je to seveda nedolžno, če pa bi se kdo šalil s kakšno resno tematiko, kot je nacionalna varnost, z boleznimi, infrastrukturo itd., pa bi to lahko imelo hujše, dolgotrajne posledice." 

Na družbenih omrežjih so uporabniki objavo dobili v najbolj spremenjenem kontekstu. To so morda videli 3. aprila, ko na 1. april sploh ne pomislijo več. Popravek medija do njih seveda ne bo prišel, tu nastopi še dodatna težava, kako sploh popravljati objave na družbenih omrežjih. Kot je poudaril Milosavljević, digitalno okolje namreč ne oprošča in ne pozablja. Družbena omrežja torej omogočajo, da informacija do uporabnika pride brez konteksta. Z deljenjem po različnih kanalih se lahko popolnoma izgubi celota informacije. "Ta prvoaprilska šala je dober poduk za tiste, ki še dvomijo v pomen opismenjevanja ljudi, da morajo pogledati, kdo je vir informacije, in preveriti kontekst informacije. Morda gre za osebo, ki se rada šali ali je rada satirična. Danes ne moremo vsakega stavka jemati dobesedno, razen seveda, če gre za osebe, ki vedno komentirajo dobesedno," je sklenil.   

Najodmevnejše prvoaprilske šale medijev

Tradicija prvoaprilskih šal, ki se vsako leto pretihotapijo med medijske novice, je sicer že zelo dolga. Leta 1957 je BBC na 1. april objavil novico, ki še vedno velja za eno najbolj znanih prvoaprilskih potegavščin vseh časov. Kar osem milijonov ljudi si je namreč ogledalo triminutni video oddaje Panorama o žetvi špagetov. V Švici naj bi namreč takrat imeli izjemno velik pridelek špagetov, kar so prikazovali tudi z videoposnetkom ljudi, ki z dreves in grmovja pobirajo špagete. Številni gledalci so potegavščini nasedli ter medij spraševali, kje si lahko kupijo svoje lastno drevo s špageti. Odgovor pa: "Špaget postavite v pločevinko s paradižnikovo omako in upajte na najboljše."

Trideset let pozneje si je podobno odmevno šalo privoščil neki norveški časnik. Prvega aprila 1987 je objavil novico, da bodo oblasti v mestu Bergen zastonj delile alkoholne pijače. Zaloga teh naj bi se nakopičila zaradi uspešnega dela policistov pri preprečevanju tihotapljenja alkoholnih pijač čez mejo. Sporočila se je razveselilo na stotine z visokimi cenami alkoholnih pijač sicer nezadovoljnih Norvežanov. 

Nekoliko manj nedolžna potegavščina je uspela neki britanski radijski postaji prvega aprila 2001, ko se je več poslušalcev odpravilo na nevarno pečino, od koder naj bi bilo glede na radijsko poročanje mogoče videti plovbo popolne kopije slovitega Titanika.

Leta 1980 je BBC objavil novico, da bo najbolj znana znamenitost Londona prejela prav posebno prenovo. Občinstvu so takrat sporočili, da bo Big Ben postal digitalen, zaradi česar bo dobil tudi novo ime: Digitalni Dave. Nov in izboljšani spomenik pa ne bi sporočal le časa, temveč bi vsak večer oddajal tudi petminutno oddajo z novicami, donenje zvonov pa bi nadomestili posebni zvočni signali.

Še pred uvedbo barvne televizije je švedska medijska hiša svojim gledalcem sporočila, da lahko svoje črno-bele zaslone kar sami spremenijo v barvne. Tehnični strokovnjak Kjell Stensson je pojasnil, kako naj s pomočjo najlonskih nogavic ukrivijo valovno dolžino svetlobe ter tako obarvajo sliko. Ker je šalo sporočila takrat edina televizijska mreža na Švedskem, ki je uživala zaupanje prebivalstva, ji je nasedlo na tisoče ljudi.

Še bolj neverjetno novico je prvega aprila leta 1997 objavila ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Poročala je, da je astronavta na vesoljski postaji Mir ugriznil krokodil. Ta naj bi se v sklopu znanstvenih poskusov, s katerimi so se ukvarjali astronavti v vesolju, izvalil iz jajca na postaji. Še eno prvoaprilsko šalo o krokodilih je Itar-Tass med bralce poslal leta 1999. Poročal je, da so v sibirsko Bajkalsko jezero za ohranjanje biotske raznovrstnosti naselili več krokodilov.

Odmevna je bila prav tako šala avstrijske tiskovne agencije APA leta 2007. Agencija je poročala, da naj bi znanstveniki iznašli način, kako velike količine toplogrednega plina metana, ki ga v procesu presnove izpuščajo indijske svete krave, pretvoriti v domnevno manj škodljiv ogljikov dioksid. Metoda naj ne bi bila uporabna le za krave, ampak tudi za ljudi, je najodmevnejše prvoaprilske šale zbrala STA.