'Namesto zaščite pitne vode Vizjak ukinja okoljske varovalke'

Potem ko se je prejšnji teden zaključila javna obravnava sprememb Uredbe o odpadkih, ki se nanašajo na prenehanje statusa odpadka in jih je predlagal okoljski minister Andrej Vizjak, so v Eko krogu, Ljudski iniciativi Moravče in Šaleškem Eko gibanju prepričani, da gre predlog sprememb v nasprotno smer in okoljske varovalke ukinja.

Znano je, da so se v preteklih letih prebivalci Moravč in Trbovelj borili  proti 'vgrajevanju' tako imenovanih gradbenih proizvodov narejenih iz odpadkov. V obeh primerih pa so prišli do zaključka, da se je status teh odpadkov kar na papirju nezakonito spremenil v status gradbenih proizvodov s tihim dovoljenjem države. Nadzor je pokazal neustrezno vgrajevanje in prekoračitve mejnih vrednosti pri večih parametrih.

"Glede na negativne izkušnje z vgrajevanjem gradbenih produktov iz odpadkov v Moravčah in Trbovljah bi pričakovali, da bodo dodane manjkajoče okoljske varovalke in strožji nadzor," so sporočili in dodali, da zakon o gradbenih proizvodih določa zahteve za gradbene proizvode, za katere še ni harmoniziranih evropskih tehničnih zahtev. "Z omejitvijo na zgolj nekatere gradbene proizvode, se v takih primerih lahko podeli Slovensko tehnično soglasje (STS). Čeprav med njimi ni področja agregatov, je Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) zanje v preteklih letih nezakonito izdal 29 soglasij," pojasnjujejo in dodajajo, da so se nekateri teh proizvodov vgrajevali v Drtiji v Moravčah in na Bukovi gori v Trbovljah. 

Poleg povečanega prašenja, so analize in kontrole kakovosti vgrajenega materiala v obeh primerih pokazale na neskladnost s STS v izlužkih odvzetih vzorcev za nekatere parameter, trdijo. "V Moravčah si je lokalna skupnost dolgo in vztrajno prizadevala za analize, ki so na koncu na nekaterih lokacijah pokazale presežene kritične vrednosti za arzen, baker, kadmij, krom, nikelj, svinec in fluoride," pravijo.

"V Moravčah so se vgrajevali proizvodi iz različnih odpadkov, tudi nevarnih, pomešani z drugimi materiali, da se je znižala začetna koncentracija nevarnih snovi. Če bodo spremembe uredbe sprejete, bo to postalo zakonito. Še več: ker uredba ne predvideva evidenc, se bo izgubila sled, kateri materiali se bodo uporabljali, kje in v kakšnih količinah," je povedal Jurij Kočar iz društva Ljudska iniciativa Moravče.

V Šaleškem Eko gibanju so zaskrbljeni, kaj spremembe uredbe pomenijo, če se bo v TEŠ sosežigalo odpadke. Trdne ostanke, ki nastajajo v termoelektrarni, se predeluje v stabilizat in vgrajuje v nasip, ki preprečuje preliv Velenjskega jezera v Šoštanjsko. S sosežigom odpadkov bi se povečala vsebnost težkih kovin ter drugih strupenih in rakotvornih snovi v stabilizatu. Te snovi se bodo stekale v obe jezeri ter naprej v Pako, Savinjo. "Na obronkih Velenjskega jezera se že izvaja turistična dejavnost, na Šoštanjskem pa je ta predvidena," opozarja Kaja Flis in dodaja: "Popolnoma nesprejemljivo je, da bi nadzor nad vgrajevanjem produktov potekal samo po gradbeni, ne pa tudi po okoljski zakonodaji."

Določanje meril, nabora onesnaževal in mejne vrednosti bi predlog v veliki meri prenesel na gospodarstvo, ter v celoti prezrl zahteve evropske zakonodaje, kot je denimo REACH, so prepričani nevladniki. "V Zasavju smo na lastni koži izkusili, kako močan vpliv na določanje mejnih vrednosti ima gospodarstvo. Spremembe uredbe predvidevajo, da bi samo sebi predpisovalo nabor onesnaževal, mejne vrednosti in nadzor. To je tako, kot bi volkovom dali čuvati ovce in verjeli njihovim poročilom o stanju črede," je pojasnil Uroš Macerl.

Organizacije so v okviru javne obravnave predlagale svoje spremembe Uredbe o odpadkih in sicer, da se zagotovijo ustrezne okoljske varovalke, da se upoštevajo parametri mejnih vrednosti že v vhodnih materialih, v produktu in v izlužkih ter določijo parametri mejnih vrednosti za izlužke v tla in vode z upoštevanjem ustrezne evropske zakonodaje. Da se vzpostavi ustrezne evidence in dokumentacijo, ki zagotavlja sledljivost ter zagotovi nadzor nad okoljsko ustreznostjo predelave odpadkov v proizvode. 

Odziv ministrstva za okolje 

"Uredba, ki je v javni razpravi in pripravi, je plod različnih strokovnih znanj, mednarodno primerljivih praks in predvsem zavez do EU in okolju prijaznih ciljev, ki sledijo poslanstvu ponovne uporabe odpadkov oziroma tako imenovanemu krožnemu gospodarstvu," so se odzvali na ministrstvu za okolje, kjer obtožbe okoljevarstvenikov odločno zavračajo. 

"Mednarodne primerjave in že samo dejstvo, da se odpadke iz Slovenije odvaža v tujino, kažejo, da krožno gospodarstvo v tujini dejansko deluje," so dodali in poudarili, da je urejanje področja ravnanja z odpadki v prvi vrsti okoljsko vprašanje, predelava odpadkov v proizvode pa je ena najpomembnejših oblik krožnega gospodarstva.

"Dosedanja ureditev v uredbi ni omogočala uresničevanja omenjenih ciljev v zadostni meri, zato je bila sprememba uredbe nujna. Sprememba uredbe zdaj omogoča predelavo odpadkov v ponovno uporabljive proizvode, in sicer tudi v primeru, ko za posamezne odpadke niso vnaprej predpisana merila na ravni EU ali v Sloveniji. V  nekaterih primerih namreč ni mogoče vnaprej določiti teh meril in je zato odločanje v vsakem primeru posebej, edini način presoje ali je takšna predelava odpadkov v proizvode dopustna.  V takih primerih uredba nalaga neodvisni stroki, da opravi to presojo. Ta odločitev mora v vsakem primeru posebej temeljiti na skrbnem razmisleku o morebitnih vplivih nastalega proizvoda na okolje," so še dodali.