Namesto odpovedi, na čakanje

Vlada je sprejela predlog zakona o delnem povračilu nadomestila plače. Po zakonu, ki je namenjen ohranitvi zaposlitve za delavce v podjetjih, ki beležijo velik upad naročil, bo država subvencionirala del nadomestila plače za delavce na čakanju in njihovo izobraževanje v tem času.

Z zakonom želijo ohraniti delovna mesta, tako da podjetja delavcev ne bi odpuščala, ampak bi jih poslala na čakanje z možnostjo vrnitve na delovno mesto. Ukrep pa pomaga tudi podjetjem, saj se ta ne ukvarjajo z dragimi in dolgotrajnimi postopki opredeljevanja presežkov delavcev in odpuščanjem, ki lahko v času krize položaj podjetja precej poslabšajo, je dejal minister za delo Ivan Svetlik.

Vključile se bodo lahko vse gospodarske družbe, zadruge in osebe, ki zaposlujejo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. Posamezno podjetje lahko v ukrep vključi največ polovico vseh zaposlenih. Izključena so podjetja, ki so izgubila več kot polovico osnovnega kapitala oz. več kot četrtino osnovnega kapitala v zadnjih 12 mesecih, in podjetja, ki so v postopku insolventnosti.

Delodajalec bo moral ob prijavi podati opis poslovnega položaja (zakaj se za ukrep odloča) ter program ohranitve delovnih mest in razvoja človeških virov. V ukrep bo lahko posamezno podjetje vključeno najmanj tri in po podaljšanju največ 12 mesecev. Posamezen delavec bo vključen za največ šest mesecev z možnostjo podaljšanja. Podjetje v tem času ne bo smelo odrejati nadur, odpuščati in izplačevati nagrad.

Po zakonu bodo delavci na čakanju dobili nadomestilo v višini 85 odstotkov osnove. Osnova bo povprečje zadnjih treh plač delavca oz. povprečje treh plač pred znižanjem pri tistih, ki se jim je plača znižala v okviru ukrepa skrajšanja delovnega časa.

Država bo zagotovila največ 805 evrov na delavca

Država bo zagotovila 50 odstotkov osnove, delodajalec za 35 odstotkov. Nadomestilo ne bo smelo biti višje, kot bi bila plača, če bi delavec delal, in ne manjše od minimalne plače. Država bo zagotovila največ 805 evrov na delavca, kolikor je tudi najvišje nadomestilo za čas brezposelnosti. Delavci bodo morali biti vključeni v usposabljanje oz. izobraževanje vsaj 20 odstotkov delovnega časa na čakanju, delodajalci pa bodo lahko za usposabljanje dobili do 500 evrov na delavca.

Izvajanje zakona bodo nadzirali prek presoje predloženih programov, križanjem podatkov različnih evidenc (zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, davčne uprave), nadzorom evidenc o izplačilih neposredno v podjetjih in inšpekcijskih pregledov na podlagi prijav. Zakon določa tudi kazenske sankcije za kršitve. "Mislimo, da je to eden dodatnih instrumentov za ustavitev naraščanja brezposelnih," pravi minister. Trenutno je na zavodu prijavljenih okoli 83.000 brezposelnih.