Največja vojaška operacija

Slovenski kontingent v okviru mednarodnih sil KFOR na Kosovu je prevzel odgovornost nad območjem Zahod. Na slovesnosti v vojaški bazi v Peči je poveljnik bojne skupine Sokol, podpolkovnik Miha Škerbinc Barbo prevzel poveljstvo od italijanskega podpolkovnika Attilia Monaca. "Upam na misijo brez incidentov in da bo Kosovo s tem korak bližje prihodnosti," je dejal Škerbinc Barbo. Slovesnosti sta se udeležila obrambni minister Karl Erjavec in načelnik generalštaba SV, generalpodpolkovnik Albin Gutman.

Erjavec je poudaril, da je danes za Slovenijo pomemben dan. Naša država namreč prvič v kaki mirovni operaciji sodeluje na ravni bataljona, prvič pa je tudi prevzela lastno območje odgovornosti. Obrambni minister je še izpostavil, da "želimo na Kosovu pomagati pri vzpostavljanju miru in stabilnosti". "Več miru in stabilnosti na Kosovu pomeni več miru na Zahodnem Balkanu in več miru za Evropo," je dejal in izrazil prepričanje, da bo 10. motorizirani bataljon nalogo opravil odlično.

Kosovski premier Agim Ceku, ki se je prav tako udeležil slovesnosti v Peči, je dejal, da je Kosovo danes dobilo "novega prijatelja, ki nam bo pomagal pri izgradnji države in institucij za varnejši Kosovo". Današnji dogodek je "dokaz posebne podpore Slovenije pri vzdrževanju miru in stabilnosti na Kosovu", je še dodal.

Velik finančni in organizacijski zalogaj

Kontingent SIKON 15 skupno šteje 600 vojakov, kar je največji kontingent Slovenske vojske v kaki mirovni operaciji doslej. Od tega bo 500 pripadnikov 10. motoriziranega bataljona delovalo v okviru bojne skupine Sokol, ostalih 100 pripadnikov slovenskega kontingenta pa sestavlja podpora ter častniki v večnacionalnih poveljstvih.

Za operacijo SIKON 15 je načrtovanih 7,06 milijona evrov stroškov, kar je skoraj četrtina vseh stroškov, ki so za leto 2007 predvideni za vse operacije kriznega odzivanja, v katerih sodeluje SV. Skoraj polovica teh sredstev je šla za transport vojakov in več kot 1500 ton opreme in vozil na Kosovo. Vojaki na Kosovu bodo zaslužili od 2300 do skoraj 4000 evrov mesečno.

Slovenija v operacijah kriznega odzivanja sodeluje že od leta 1997, doslej pa je bilo skupno za vse operacije namenjenih dobrih 52 milijonov evrov. Lani je bilo za sodelovanje v mirovnih operacijah SV namenjenih 14,2 milijona evrov, letos je v ta namen načrtovanih 27,8 milijona evrov.

Vojaki brez nacionalnih omejitev

Slovenski kontingent bo na Kosovu izvajal celoten spekter nalog stabilizacije Kosova in zagotavljanja varnega okolja in pogojev za prenos odgovornosti civilnim oblastem. Glavno poslanstvo slovenskih vojakov na Kosovu je zlasti humanitarno delo. Slovenski vojaki tokrat ne bodo imeli posebnih nacionalnih omejitev, zlasti kar se tiče ukrepanja ob morebitnih neredih, pri čemer SV zaradi omenjenih omejitev doslej ni smela sodelovati.

To bi bilo lahko ključno, saj je Kosovo trenutno v zelo občutljivem obdobju, ko se določa prihodnji status Kosova, Priština in Beograd pa vztrajata na povsem nasprotnih bregovih. Predlog posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija, ki predvideva nekakšno delno in nadzorovano neodvisnost Kosova, čeprav tega izrecno ne omenja, je razjezil Srbe, ki želijo ohraniti Kosovo v Srbiji, pa tudi skrajne kosovske Albance - zlasti iz vrst gibanja Samoodločba - ki zahtevajo takojšnjo neodvisnost pokrajine.

Tako so 10. februarja v Prištini privrženci tega gibanja pripravili nasilne proteste. S solzivcem in gumijastimi izstrelki jih je razgnala šele policija misije ZN na Kosovu (UNMIK). Toda pri tem je bilo več kot 80 ljudi ranjenih, od tega dva tako hudo, da sta kasneje poškodbam podlegla. To je sprožilo nove proteste in tudi bombni napad na UNMIK v Prištini v začetku tega tedna.

Ti dogodki so tudi opomin slovenskim vojakom v silah KFOR, da so razmere na Kosovu kljub relativnemu miru napete in da je še vedno prisotna nevarnost ponovitve hudih neredov marca 2004, ki so jih zaznamovali napadi na srbske vasi in verske objekte.