Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) RS sta bila v lanskem letu v Sloveniji evidentirana 2902 uživalca drog, je povedala predstojnica informacijske enote za prepovedane droge na IVZ Mercedes Lovrečič. Najmlajši evidentirani je imel samo 13 let.
Podatke je zbrala omenjena informacijska enota v 17 centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog in v Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog pri Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Število evidentiranih se je v primerjavi z letom prej povečalo za 142 oseb, je povedala Lovrečičeva.
Po njenih besedah je bilo med vsemi evidentiranimi 78 odstotkov moških in 22 odstotkov žensk. Povprečna starost evidentiranih uporabnikov drog je bila 27 let (za ženske skoraj 26 let, za moške pa 27,5 leta). Najmlajši evidentirani je imel samo 13 let. Glede na vrsto primarne droge med mladimi uporabniki prevladujejo heroin in drugi opioiodi.
Mladi bi morali imeti objektivne in korektne informacije o drogah, saj slabše poznajo tveganje za zdravje in škodljive učinke drog, tudi marihuane in ekstazija. Slabe strani uporabe ekstazija so smrtni primeri zaradi zastrupitve, večje tveganje za prometne nesreče pri voznikih, učinki na duševno zdravje, dolgoročne posledice pa so motnje spomina, pravi Lovrečičeva.
Marihuana 10 do 20-krat močnejša
Kajenje marihuane pa je zdravju škodljivo, ker vsebuje kemične snovi, ki so potencialno rakotvorne. Med negativnimi stranmi njene uporabe so večje tveganje za prometne nezgode, motnje spomina, težave z učenjem, motnje zaznavanja, mišljenja in motorne koordinacije ter večje tveganje za dihalna in srčnožilna obolenja. Zaradi večje vsebnosti THC je marihuana postala 10 do 20-krat močnejša kot pred desetletjem, opozarjajo na IVZ.
Milena Pegan Fabjan iz Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Zdravstvenega doma Sežana je opozorila, da glede na njene izkušnje z obravnavo mladostnikov v centru ni mogoče reči, kdo se odloča za uporabo droge. Prihajajo tudi iz urejenih družin, je dejala. Sicer pa opozarja, da mladi o drogah le malo vedo in ne poznajo negativnih posledic. Če bi zanje vedeli, bi se jih bali, je dejala.
Andreja Hočevar z Oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete je opozorila na to, da so v sodobni družbi droge del vsakodnevne stvarnosti. Staršem, ki se srečajo z uporabo drog pri otrocih, svetuje, naj ne reagirajo panično. V pogovoru z otrokom naj skušajo zbrati dejstva, izberejo naj pravi trenutek in se z otrokom pogovorijo, poiščejo naj pomoč, če menijo, da jo potrebujejo, predvsem pa naj za to, da se je otrok srečal z drogo, ne krivijo sebe, pravi Hočevarjeva.
Mojca Bevc Stankovič pa je predstavila projekt Zdrave šole, katerega preventivne aktivnosti koordinira IVZ. Projekt skrbi za boljše medsebojne odnose in za preventivne programe; tako se po regijah že uspešno širita programa Spodbujajmo nekajenje in Alkohol? Odrasli lahko vplivamo!. Že dve leti pa razvijajo nov program Vrstniki in jaz.
