Posnetek nam je posredovala predsednica Društva proti mučenju živali Koroške Suzana Vodnjov, ki ga je prejela od mladoletne osebe, ki je želela opozoriti na brezvestno dejanje vrstnikov. Posnetek, ki je med mladimi zaokrožil na družbenem omrežju, namreč nazorno razkriva, kako je mladoletnik raci prerezal vrat. Ker mu živali ne uspelo ubiti v prvem poskusu, je dejanje večkrat ponovil, dokler žival ni poginila.

Predstavniki Policijske uprave (PU) Celje so nam potrdili, da so slovenjgraški policisti septembra prejeli pisno prijavo zaradi suma mučenja živali, ki je kaznivo dejanje: "Policisti so ob zaznani objavi posnetka, ko je oseba povzročila pogin živali (v omenjenem primeru race), nemudoma začeli z zbiranjem obvestil."
Policisti so identificirali dva osumljena najstnika s Koroške in ugotovili, da sta dejanje izvedla na območju Slovenj Gradca, tam sta raco tudi ukradla. "Zaradi suma kaznivega dejanja tatvine (zoper oba mladoletna storilca) in za kaznivo dejanje mučenja živali (zoper enega mladoletna storilca), so slovenjgraški policisti o tem obvestili pristojno državno tožilstvo," so pojasnili na PU Celje.
V osnovni šoli nemudoma ukrepali, ko so izvedeli za nasilje in posnetek
V eni izmed koroških osnovnih šol, ki jo obiskuje najstnik, a je zaradi varstva njegovih podatkov ne bomo imenovali, so bili obveščeni o nasilju njihovega devetošolca nad živaljo. "Sporočilo je prejela razredničarka prek anonimnega pisma staršev. Takoj ga je posredovala šolski svetovalni službi in vodstvu šole. Še isti dan so učenci podatke o istem dogodku prenesli tudi šolski svetovalni delavki," je pojasnila ravnateljica, ki smo jo poklicali.
Zagotovila je, da so takoj obvestili starše devetošolca in se z njimi, kakor tudi z učencem, pogovorili. Poleg tega so poklicali pristojne službe na Centru za socialno delo in Policijo. Učenec je po pravilih šolskega reda prejel tudi vzgojni ukrep, je nadaljevala ravnateljica: "V skladu z vzgojnim načrtom šole pa smo načrtovali tudi program dela z učencem, s sošolci in z generacijo." Ob tem je dodala, da so devetošolcu zagotovili redne pogovore s socialno delavko in razredničarko.
Za ostale učence so in še bodo organizirali oddelčne ure o varnosti na spletu, nasilju recimo ne, odnosih, čustvih, jezi in podobnih temah. "Učence že ves čas opozarjamo o koristih in hkrati nevarnostih spleta. Ozaveščamo jih, da morajo biti previdni s podatki, posnetki in z zapisi, ki jih sporočajo preko spleta. S svojo nepremišljenostjo in hitrostjo lahko nezavedno širijo sovražnost in s tem prizadenejo," je izpostavila ravnateljica.
Njeno razmišljanje oziroma komentar ob tem krutem dogodku pa je: "Zdaj se v naši resničnosti, šolah, službah, podjetjih, trgovinah, na cesti ... soočamo s 'post covidnim sindromom'. Tako sem poimenovala stiske, ki jih zaznavamo med ljudmi: nestrpnost, nasilna dejanja, prikrita jeza, samopoškodovanja, zasvojenosti z video igricami, apatičnost v šoli, utrujenost, težave pri upoštevanju skupnih dogovorov, sekundarna socializacija pri najmlajših, nek notranji nemir, strah pred obolevnostjo, strah pred smrtjo ..."
Že prejšnji teden smo poročali o nasilju mladoletnikov nad živaljo, ko sta najstnika mačko vrgla z mostu, posnetek pa objavila na spletu.
'Pri ljudeh, ki nimajo empatije do živali, težko pričakujemo, da jo bodo imeli do ljudi'
"Obstaja večja verjetnost, da bi nekdo, ki tega sicer ne bi naredil, to izvedel samo zato, da bi pridobil všečke," je dejal klinični psiholog Tristan Rigler. "S tem sam sebe potrjuje. Potrjuje svoj egocentrizem, superiornost. Da je nekaj več, da si upa več, kot drugi na primer njegovi sovrstniki," je dodal kriminalistični psiholog Peter Umek.
Iskanje pozornosti na družbenih omrežjih pa je le eden od več razlogov za takšno kruto početje. Drugi razlog je okolje oziroma kultura, kjer takšna dejanja sprejemajo kot sprejemljiva, tretji, najbolj zaskrbljujoč razlog pa so osebnostne motnje.
"Visoka frekvenca ljudi, ki v otroštvu muči živali, kasneje v odrasli dobi izvede različne druge grozne, socialno nesprejemljive stvari," je dejal Rigler. Umek pa pripomnil, da v otroci v nekem razvojnem obdobju res ubijejo, poškodujejo na primer žuželke, a iz radovednosti in ne zato, ker bi želeli živali mučiti. Ob tem bi jim morali starši tudi razložiti, da tudi te živali čutijo. "Problem je, če se to nadaljuje. To potem lahko vodi v neko drugačno osebnostno motnjo," je dodal Umek.
Pri dveh tretjinah serijskih morilcev se ponavljajo tri lastnosti. "Mučenje živali, potikanje požarov in močenje postelje," je pojasnil Umek in dodal, da gre za tako imenovano McDonaldovo triado. Poudaril je, da niso vsi mučitelji živali tudi potencialni morilci, a ko gre za mučenje, lahko govorimo o pomanjkanju empatije do živali, pri takšnih ljudeh pa težko pričakujemo, da jo bodo imeli tudi do sočloveka.
KOMENTARJI (455)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.