Argumenti Brezigarjeve ne vzdržijo

Potem ko je bilo izmenjanih kar nekaj mnenj o izrednem pravosodnem nadzoru nad poslovanjem ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva, se je vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve odločil, da bo tega odredila kar vlada. Odločitev so nam potrdili tudi na pravosodnem ministrstvu. "Vladni Odbor za državno ureditev in javne zadeve je na torkovi seji odločil, da vladi predlaga, da se odredi izredni pravosodni nadzor nad poslovanjem Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Če bo vlada tako odločila, bo opravljen nadzor na državnotožilsko upravo za obdobje 1. januarja 2008 do 2. septembra 2009. Na druga vprašanja bodo odgovori na voljo po jutrišnji seji Vlade RS," so nam sporočili z ministrstva.

Odbor je včeraj v vseh točkah zavrnil mnenje generalne državne tožilke Barbare Brezigar o omenjeni zahtevi pravosodnega ministra Aleša Zalarja.

Kako je odbor argumentiral svojo odločitev, še ni znano. Na ministrstvu so za 24ur.com povedali, da bodo odločitev podrobneje razložili jutri.

Kaj pravi odredba ministra?

Nadzor bo zajemal obdobje od 1. januarja lani do 2. septembra letos. Nadzorna skupina bo preverjala pravilnost označevanja zadev kot posebno pomembnih, poslovanje tožilstva v primerih, ko tožilec predlaga svojo izločitev, dodeljevanje in predodeljevanje zadev tožilcem v delo, pravilnost internega postopka izvajanja instituta sopodpisa in evokacije, načina in postopka dajanja obveznih usmeritev oziroma navodil za odločanje, vodenja tožilskega dnevnika in pravilnost izvrševanja vseh navedenih zadev državnotožilske uprave, piše Delo.

Nadzorna skupina ministrstva za pravosodje je začela izvajati nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, vendar ga je vodja tožilstva zavrnila. Nato je vlada Brezigarjevo pozvala, naj poda svoje mnenje o odločbi ministra za pravosodje za opravljanje pravosodnega nadzora na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani in o odločitvi vodje omenjenega tožilstva, s katerim je ta zavrnila pravosodni nadzor. Vrhovno državno tožilstvo je vladi odgovorilo, da bi bil po mnenju tožilstva takšen nadzor nezakonit. Brezigarjeva je zato vladi predlagala, naj nadzor zavrne.

Kaj pravi zakon?

Po zakonu o državnem tožilstvu pravosodno ministrstvo uvede nadzor nad opravljanjem zadev tožilstva. Pri pravosodnem nadzoru pa ni dopustno posegati v zakonitost in strokovno pravilnost dela državnih tožilstev v zvezi s predkazenskim postopkom, sodnimi postopki in upravnimi postopki pred drugimi državnimi organi. Ministrstvo izvaja nadzor nad vrhovnim tožilstvom preko generalnega državnega tožilca, lahko pa tudi neposredno. Državni tožilec ali vodja državnega tožilstva lahko zavrne izvajanje pravosodnega nadzora, če meni, da gre za nedovoljen poseg v samostojnost državnega tožilca. O tem mora takoj obvestiti generalnega državnega tožilca in vlado, ki odloči, ali naj se pravosodni nadzor izvrši.

Pravosodni minister nato s podzakonskim aktom podrobneje določi način in oblike pravosodnega nadzora, pooblastila za opravljanje nadzora in druga vprašanja, pomembna za učinkovito opravljanje nadzora. Pooblaščeni uradniki ministrstva lahko izvršujejo vpogled v spise, vpisnike in drugo dokumentacijo tožilstva v navzočnosti tožilstva, pri čemer so dolžni varovati tajnost vseh pridobljenih podatkov. Posredujejo jih lahko le ministrstvu ali drugim državnim organom, ki imajo z zakonom določeno pristojnost za njihovo uporabo.

Če je zoper tožilca uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ga lahko doleti suspenz, če se tako odloči generalna tožilka. O njenem morebitnem suspenzu pa odloči vlada na predlog pravosodnega ministra. Če je zoper tožilca uveden disciplinski postopek zaradi disciplinske kršitve, lahko generalni državni tožilec zoper državnega tožilca odredi suspenz. Zoper odločbo o suspenzu ni pritožbe. O morebitni razrešitvi generalne tožilke pa odloča državni zbor na predlog vlade.