'Kdo bo odgovarjal, če se mu kaj zgodi?'

V nadaljevanju glavne obravnave v zadevi Čista lopata je tožilka Bojana Podgorelec med branjem ugovora zoper zahtevo obrambe po izločitvi dokazov izdala ime tajnega policijskega sodelavca. Na zahtevo obrambe je predsednica senata javnosti naložila spoštovanje varovanja zasebnih podatkov, zato mediji imena ne smemo navajati.

Penko: Kdo bo odgovarjal, če se mu kaj zgodi?

Potem ko je tožilka prebrala ugovor, je zagovornik obtoženega Ivana Zidarja Boštjan Penko dejal, da je obramba "zgrožena nad lahkomiselnim ravnanjem tožilstva", da javnosti razkrije ime tajnega policijskega sodelavca. Opozoril je, da se ta počuti ogroženega in da se prav zaradi zagotavljanja njegove varnosti obramba ni odločila, da ga konkretno omenja. Dodal je, da je tožilka tako vršila pritisk na tajnega policijskega sodelavca, in se vprašal, kdo bo odgovarjal, če se mu kaj zgodi. Penko je tudi povedal, da bo obramba predložila dokaz, da nemška policija, ki naj bi slovenski poslala dopis na podlagi poročanja tajnega sodelavca slovenske policije, ni imela nobene druge informacije, povezane z Zidarjem.

Drugi Zidarjev zagovornik Aleksander Čeferin pa meni, da bo okrožno državno tožilstvo krivo, če se bo tajnemu policijskemu sodelavcu kaj zgodilo. Zdi se mu zanimivo, da "so za ceno ene uspešno zaključene kazenske zadeve pripravljeni tvegati usodo človeka, ker jim je premalo pomemben".

Zagovornik Dušana Črnigoja Gorazd Fišer je zato zahteval, da vsi, ki so bili navzoči v dvorani, imena tajnega policijskega sodelavca ne smejo navajati, predsednica senata Vesna Podjed pa mu je pritrdila.

Tožilka je sicer v svojem ugovoru predlagala, da se zahteva obrambe v celoti zavrne, saj policija in kriminalist Robert Slodej, ki naj bi po navedbah obrambe nagovoril tajnega policijskega sodelavca, da nemški policiji izda izmišljeno zgodbo o ravnanju Ivana Zidarja, v predkazenskem postopku nista ravnala nezakonito.

Obramba je na prejšnjem naroku zahtevala izločitev dokazov, tožilke in senata. Tožilstvo je odločilo, da se Podgorelčeve ne bo izločilo, glede sodnice pa odločitev še ni znana. Fišer se je zato vprašal, kako lahko danes narok sploh poteka. Pozneje je po krajšem odmoru sodni senat odločil, da se današnji narok prekine, saj je treba prednostno obravnavati zahtevo po izločitvi sodnega senata.

Tožilka: Gre za pričakovan način obrambe

Po prekinitvi je tožilka dejala, da je prepričana, da so dokazi pridobljeni zakonito in da ni nobenega razloga za njihovo odločanje. "Gre pač za pričakovan način obrambe, tako glede izločanja dokazov kot tudi glede izločanja sodišča in tožilstva," je dejala. Na vprašanje, zakaj je izdala ime tajnega policijskega sodelavca, pa je odgovorila, da gre za javno obravnavanje primera in da ni bilo zakonske podlage za drugačno postopanje.

Obramba po besedah Penka vztraja, da je edina pot do prisluhov Zidarju prek kaznivega dejanja kriminalista Slodeja. "Pričakujem, da bo sodišče torej odločilo v skladu z zakonom, dober znak pa je, da se je sodišče odločilo, da bo odločanje o izločitvi senata predalo predsednici sodišča," je dodal.

Glede razkritja tajnega sodelavca s strani tožilke je Aleksander Čeferin, ki prav tako zastopa Zidarja, dejal: "Zanimivo je, da so za ceno uspešnega zaključka kazenske zadeve pripravljeni tvegati usodo enega človeka, ker je očitno premalo pomemben." Povedal je še, da so sodišču predlagali tudi zaslišanje vpletenega nemškega kriminalista, zaslišanje tajnega policijskega sodelavca ter kriminalista Slodeja. Na vprašanje, kdo je visoka uradna oseba, ki naj bi pričala v korist obrambe, ni odgovoril. "Sodišče mora na tehtnico postaviti dve verziji dogodka, a tožilka očitno hoče, da sodišče ne tehta, pač pa samo odloči, da je avtomatično edina prava pravica tožilstva. To ni manipulacija obrambe. To vsak duševno razvit osebek razume," je še menil Čeferin.

Spomnimo ...

22. oktobra so obtoženci v zadevi Čista lopata sedli na zatožno klop. Med njimi so tudi prvi mož SCT Ivan Zidar, prvi mož Primorja Dušan Črnigoj in nekdanja glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Poleg njih pa tudi član razpisne komisije javnega podjetja Kontrola zračnega prometa Tomaž Žibert, vodja projektov na SCT Ivan Demšar, domnevni Žibertov posrednik Borut Farčnik, domnevni pomočnik Tovšakove Srečko Gabrič in vodja Vegradovega inženiringa Ivan Kroflič. Vsi sicer trdijo, da so nedolžni.

Takoj na začetku sojenja so odvetniki zahtevali izločitev dokazov, ker naj bi bili ti pridobljeni nezakonito, in posledično izločitev tožilke in sodnika, ker sta se s temi dokazi seznanila. Čeferin je dejal, da obtožnica in ostali dokazi temeljijo na prisluhih, ki naj bi jih pridobili na podlagi kriminalistovega izsiljevanja tajnega policijskega sodelavca.

Ta naj bi kriminalistovo izmišljeno zgodbo o Zidarjevih kriminalnih dejanjih prenesel nemški policiji, ta pa nazaj v Slovenijo, kar naj bi bila potem tudi podlaga, da je sodišče dovolilo uporabo tajnih preiskovalnih metod (prisluhi). Tajni policijski sodelavec naj bi nemški policiji namreč dejal, da Zidar "pere" denar. Zatem naj bi ti sumi prišli do Slovenske policije, ki naj bi tako dobila podlago za zaprosilo za sodno odredbo za prisluhe.

Zaradi te zahteve je sodnica prekinila sojenje še pred branjem obtožnice. Tožilstvo pa se je moralo odločiti, ali bo izločilo tožilko, potem pa se mora na podlagi odločitve tožilstva še predsednik pristojnega sodišča odločiti, ali bo izločil sodnico.

Tožilstvo tožilke, ki se ukvarja s tem primerom, ni izločilo, sedaj pa se morajo še na sodišču odločiti, kako bodo ukrepali.

S policije so sicer sporočili, da so pričakovali, da bo v tako pomembnem primeru policija deležna pritiskov. Po njihovih besedah je bila policija že vse od izpeljave hišnih preiskav in aretacije osumljencev večkrat obtožena zlorab in nepravilnosti. "Očitno je to postala splošna taktika obrambe osumljencev v odmevnih primerih,“ je zapisal tiskovni predstavnik policije.

Glede obtožb so sporočili, da ne bodo prek medijev komentirali konkretnih dejanj, temveč bodo zadeve pojasnili na sodišču, kamor ta razčiščevanja spadajo.

Dogovarjanja za gradnjo kontrolnega stolpa?

Sodišče obravnava primer javnega naročila za gradnjo kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika. Kriminalisti so osmerico aretirali 12. februarja lani, obtožba je bila vložena 20. februarja. Zoper njo je bilo vloženih 10 ugovorov obdolžencev in njihovih zagovornikov, da bi izločili domnevne posnetke z dogovori, kdo bi najbolj ugodno gradil nadzorni letališki center in predvsem za kakšno protiuslugo. Po zavrnitvi izvenobravnavnega senata je obtožnica, ki jih po starem Kazenskem zakoniku bremeni suma neupravičenega sprejemanja in dajanja daril ter pomoči k tema kaznivima dejanjema, postala pravnomočna. Če bodo spoznani za krive, jim grozi denarna kazen ali do triletni zapor.