Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, zato je to edini dan v letu, ko v katoliški cerkvi ni maše, ampak potekajo le bogoslužja. Prav tako na veliki petek v katoliški cerkvi velja strogi post.
Pri bogoslužjih so med drugim brali pasijon, torej tiste dele evangelijev, ki opisujejo Jezusovo prijetje, zaslišanje pred oblastniki, obsodbo, trpljenje in smrt na križu. Hkrati so prosili za sodobno družbo in njene voditelje, neverujoče in odnose z judovsko skupnostjo.
Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, pri tem po navedbah Slovenske škofovske konference ne gre spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Kristjani namreč verujejo, da Jezusovo trpljenje in smrt nista bila zaman, saj je iz njiju po vstajenju izšlo večno življenje.
V ljubljanski stolnici je bogoslužje vodil pomožni škof Franc Šuštar, udeležila pa sta se ga ljubljanski nadškof Stanislav Zore in pomožni škof Anton Jamnik. Bogoslužja so potekala tudi v drugih slovenskih stolnicah. Evangeličanski škof Geza Filo je bogoslužje vodil v ljubljanski cerkvi Primoža Trubarja.
V Vatikanu je obred velikega petka vodil papež Frančišek, zvečer pa je z verniki z vsega sveta v rimskem Koloseju tradicionalno molil križev pot. Med drugim je molil za otroke in žrtve spolnih zlorab ter prosil za odpuščanje.
Slovesnosti ob velikem petku so potekale tudi v baziliki Božjega groba v Jeruzalemu. Na Vii Dolorosa v središču Jeruzalema pa je potekal tradicionalni križev pot. Judje so ob sončnem zahodu začeli praznovanja ob pesahu, s katerim se spominjajo izhoda Judov iz Egipta.
KOMENTARJI (331)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.