Švedski model temelji na bolj sproščenem pristopu. Med prvim valom države niso zapirali, a takrat jih je ta odločitev udarila po prstih, saj je bila smrtnost zaradi koronavirusa med najvišjimi na svetu. Delno tudi zato, ker starejšim v domovih starejših občanov niso nudili bolnišnične oskrbe, kot so jo nudili pri nas. Danes se lahko pohvalijo z eno najnižjih rasti okužb v Evropi, a trend se tudi tam obrača navzgor.
"Če imamo 1000 bolnikov na dan, bi za prekuženost potrebovali štiri leta, tega pa noben zdravstven sistem ne zdrži," opozarja član strokovne skupine za covid-19 Aleš Rozman. Pristop prekuženosti pri nas torej odpade.
In tudi na Švedskem niso več tako sproščeni, kot so bili na začetku, pravi predsednik Slovenskega društva v Köpingu Alojz Macuh, ki tam živi že 36 let. "Če ima eden v družini okužbo, potem gre na pregled cela družina in nato tudi v karanteno. Vsepovsod v trgovinah imajo pred vhodom razkužila. Restavracije so morale preurediti stole, nobenega postajanja ob točilnih pultih," razlaga Macuh.
Pravzaprav ukrepi postajajo čedalje bolj podobni ukrepom v Sloveniji, imjo pa eno bistveno razliko. Pri nas jih določa vlada, na Švedskem pa imajo glavno besedo namesto politikov epidemiologi. "Pri nas samo priporočajo maske, naj jih na primer nosimo na lokalnih prevozih," pravi Macuh.
"Če imajo priporočila, bodo to upoštevali skoraj 100-odstotno, pri nas pa veste, kako je. Če izdamo odlok, bomo vsi iskali, kako ga ne bomo upoštevali," pa primerjavo med izvajanjem ukrepov na Švedskem in v Sloveniji komentirala infektologinja Mateja Logar. Macuh pravi, da pri njih kazni za nespoštovanja priporočil zaenkrat še ni. Prepričan je, da je na Švedskem nekoliko lažje tudi zato, ker ljudje oblastem zaupajo bolj kot v Sloveniji.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.