V Mobitelu zagotavljajo, da nezakonitih izpiskov pa tudi nezakonitih prisluhov ni ter ob tem zagotavljajo, da tajnost komunikacij ni ogrožena. Prvak SDS Janez Janša je na zadnji tiskovni konferenci stranke, 13. avgusta, dokazoval, da je Mobitel nekdanjemu kriminalistu Dragu Kosu v primeru novinarja Tomaža Ranca brez sodne odločbe posredoval podatke o klicih z novinarjevega mobilnega telefona.
Janša je na tiskovni konferenci dejal, da je sodišče dvakrat presodilo, da je Kos nezakonito in nepooblaščeno pridobil izpiske telefonskih pogovorov novinarja Ranca. Prvak SDS je ob tem spomnil, da se odločba sodišča ne nanaša le na Kosa, temveč tudi na Mobitel, ki naj bi omenjene izpiske brez pravne osnove posredovalo.
Peter Jeglič, vodja pravnega sektorja v Mobitelu, demantira Janševe izjave in zagotavlja, da v Mobitelu ni ne nezakonitih izpisov ne nezakonitih prisluhov pogovorom.
"Ker se kljub temu v javnosti pojavljajo namigovanja nekaterih o tem, da se lahko posluje drugače, predvsem se izpostavlja primer Ranc, ponovno poudarjamo, da v Mobitelu poslujemo v skladu s pozitivno zakonodajo. In tako v primeru Ranc kot tudi v vseh ostalih primerih nezakonitih prisluhov ali omogočanja prisluhov kot tudi posredovanja nezakonitih izpisov ni," odločno poudarja Jeglič.
Glede primera Ranc je Jeglič pojasnil, da je Mobitel na podlagi prijete odredbe pristojnega sodišča posredoval podatke le v obsegu in za čas, ki ga je določala odredba.
Drago Kos, nekoč vodja oddelka za boj proti organiziranemu kriminalu danes pa šef protikorupcijskega urada, zadeve pred koncem sodnega postopka, ki bo po njegovem dokazal, da nezakonite pridobitve izpisov ni bilo, zadev ni želel komentirati.
Ranc sumil nepravilnosti
Kot je znano, je Ranc konec leta 1998 in v začetku leta 1999 pripravil vrsto prispevkov o aferi Vič-Holmec, ker pa je ob tem javno povedal, kdo z ministrstva za notranje zadeve naj bi bil vpleten v afero, so ga kriminalisti osumili izdaje uradne skrivnosti in si, da bi ugotovili, od kod dobiva informacije, pridobili tudi spisek njegovih telefonskih pogovorov. Ranc je bil prepričan, da so seznam pogovorov pridobili, še preden so dobili dovoljenje preiskovalnega sodnika, zato je vložil tožbo proti državi in zahteval pet milijonov tolarjev odškodnine.
Sodišče je že na prvem sojenju razsodilo v njegov prid in mu prisodilo 600.000 tolarjev odškodnine, a je višje sodišče junija 2002 sodbo razveljavilo in postopek se je začel znova. Višje sodišče je sicer menilo, da je okrožno sodišče kršilo določila pravnega postopka. Ljubljansko okrožno sodišče je nato 16. decembra lani v drugo menilo, da so bili telefonski zapisi pridobljeni nezakonito, zato je Rancu prisodilo 700.000 tolarjev odškodnine, država pa bo morala pokriti tudi vse stroške sojenja.
