Miren božič ali Božič

Zame bo letošnji božič poseben iz več razlogov. Čez leto se z družino zaradi epidemije nismo veliko videli. Sploh ne vsi skupaj – nas je vendarle kar precej. In letos tudi moja skoraj leto in pol stara hči Lilija že razume, da je ta december malce drugačen mesec kot ostali – zaradi piškotov in okraskov, ki jih ves čas odnaša s smrečice v dnevni sobi. Kot starš pa se seveda trudiš pričarati kar se da praznično vzdušje, svoje spomine poskušaš predati naprej. Če bi res imeli sneg za božič, bi bilo že kičasto, sploh zdaj, ko je vlada dovolila obiske in ko imamo pri nas to srečo, da smo vsi zdravi ali pa smo covid-19 že preboleli.

Še trgovine so se na predbožični večer zaprle. Ali je do ukrepa prišlo zaradi epidemije ali zato, ker imamo trenutno na oblasti desnosredinsko vlado, ki ji je praznik – tako kot seveda tudi njenim volivcem – bliže, pravzaprav ni pomembno. 24. to leto ne bo dan, ko bi še zadnje trenutke izkoriščali za nakupe, ki v resnici niti niso potrebni. Tokrat se prazniki začenjajo prej. In še kako jih potrebujemo! Vsi. Potrebujemo pogovor iz oči v oči, brez telefona, brez računalnika in kamere, brez stekla med nami. Ne, tudi te sreče žal ne bodo imeli vsi. Okuženi z novim koronavirusom bodo doma, 19.000 stanovalcev v domovih za ostarele bo ostalo v svojih sobah, bolniki bodo ostali v bolnišnicah, ljudje, ki opravljajo poklice, ki zahtevajo njihovo prisotnost tudi v času praznikov, pa bodo delali. In mnogo je takšnih, ki zaradi stiske ne bodo niti pomislili na božični večer, večerjo, druženje. Zato bodite hvaležni, če imate to srečo, da boste lahko s svojimi najbližjimi.

In ker smo družba, ki žal tako rada išče delitve, ker nekateri sovraštvo podpihujejo zgolj zato, ker se to dobro 'prodaja' na njihovi politični strani, ker smo tako zašli, da ne znamo reči: "Dovolj je," bi povabilo, da ta zapis delim z vami, izkoristil za nekaj misli o božiču.

Politik Aleš Primc, ki mu ni uspel preboj v državni zbor, je na Twitterju, ki je pri nas postal gonilo sovražnega govora in nizkotnega obračunavanja, zapisal: "Hčerka je zadnjič dobila minus točko, ker je Božič v testu pisala z veliko. Pohvalil sem jo in ji za v 'šparovček' dal 10 evrov. Rekla je, da bo zmeraj pisala Božič z veliko – ne glede na točke."

Njegov zapis je seveda sprožil burno razpravo, o nivoju katere ne bom govoril. Je pa zapisu s poobjavo pritrdil predsednik vlade Janez Janša. Pustimo to, da je neverjetno, koliko časa za 'ritvitanje' ima ob boju z epidemijo, zdaj, ko je minister pobegnil, pa še ob vodenju zdravstvenega ministrstva. A ta poobjava premierja kaže na problem današnjega časa: da se pravil ne držimo, če nam ne ustrezajo. In da je nagrajevanje 'upora' proti pravilom, ki veljajo, primerno, če so ta takšna, da nam ta boj politično ustreza. Po veljavnem pravopisu namreč praznike vedno pišemo z malo (razen če so izpeljani iz osebnih imen, kot je na primer Prešernov dan). Torej tudi božič.

Že v začetku prejšnjega stoletja sta oba vodilna jezikoslovca pisala praznike različno: Škrabec (sicer redovnik) z malo (božič, o božiču, veliki petek, velika noč, svečnica), Levec pa z veliko začetnico (Božič, sveti Trije kralji, Svečnica, Velika noč, Jurjevo, Telovo, Duhovo; SP 1899: § 575).

V pravopisu Antona Breznika leta 1920, ki je bil pripravljen prvotno za dijake škofijske gimnazije, je bilo že odločeno, da se prazniki božič, sveti večer, sveti dan, novo leto, velika sobota ipd. pišejo z malo začetnico. In še danes velja, da se božič piše z malo začetnico. In pika. Če je to všeč predsedniku vlade ali ne. Sam pač ni stroka.

In ob tej absurdni razpravi o mali in veliki začetnici pride še tehtanje: 'koliko' si kristjan. Kot da za to obstaja lestvica. Če napišeš Božič, si kristjan za 10, če napišeš božič, pa skorajda nisi. Če pa si, si gotovo slab. Za šalo si bom dovolil vzeti to 'lestvico' za nagovor. Če ste torej dobri kristjani, potem hvala, da še vedno berete. Če ste 'slabi', pa morda še stavek ali dva o prazniku, ki je pred nami.

Ta poseben čas je bil vse do 4. stoletja našega štetja čas, ko so naši predniki slavili rojstvo novega sonca in preves temne polovice leta v svetlo. 21. decembra so kot vsa ljudstva na severni polobli praznovali zimski solsticij oziroma sonči obrat. V 4. stoletju je krščanstvo 25. december postavilo za praznovanje Jezusovega rojstva. In zgodbo vsi poznamo: v Betlehemu se je rodil otrok, ki ga verni obravnavajo kot božjega sina. Ateistom se zdi to pravljica, nevredna današnjega časa, a za verujoče ima ta dogodek globok pomen. In vera je stvar posameznika. Vsak si po svoje predstavlja, razlaga in pojasnjuje te dogodke. In v svobodni družbi bi moral vsak imeti pravico, da veruje. Na svoj način in po svoje. Zato si noben politik ne bi smel vzeti pravice tehtati, kdo je pravi vernik in kdo ne in kako veren je kdo. Hkrati si noben politik ne bi smel vzeti pravice, da se iz osebnega prepričanja nekoga drugega norčuje, pa četudi naj bi to bila 'satira', na kar se je lani izgovarjal Jernej Štromajer iz SD. Če je to, kar je za nekatere zgodba, za druge resnični dogodek in osnova vere, ki je med nami ostala 2000 let, pustite to pri miru.

Če kdaj, potem si prav letos vsi zaslužimo, da vsak po svoje, na svoj način preživi praznični čas. Ker smo 30 let stara demokracija. Ker je za nami peklensko leto in obeti niso nič boljši. In ker smo se zadnja leta naučili tudi, da življenje na tem svetu ni tako enostavno in preprosto, kot nam ga riše politika.

Zato, dragi politiki: v nedeljo so policisti na območju Rakitovca v gozdu reševali migrante iz Irana in Afganistana, med njimi je bila tudi mama, ki je v gozdu rodila. V hladni noči, na tisoče kilometrov od doma. Isti dan so policisti v Socerbu pri gradu našli še eno mlado mamo, Maročanko s sedemmesečnim dojenčkom, ki se je prav tako rodil na poti. Vas to na kaj spominja?

Teden, v katerem smo, je poln simbolike, kajne? Pa ne zaradi velikih in malih začetnic. Tisti, ki tako radi pišete Božič – ste priskočili na pomoč? In tisti, ki ste polni besed o odprtih mejah – ste vi?

Policisti so in ob tem zapisali: "To so zgodbe, ki se nas globoko dotaknejo." Verjamem.

"Bodimo človeku človek," mi je dejala gospa Irena, ki sem jo obiskal v tem tednu ob snemanju prispevka Starejši za starejše. In poskrbimo za ljudi okoli nas, če le lahko! 99 odstotkom se zdi razprava o tem, kako velik kristjan je kdo in kako se piše božič, neumna in nepotrebna. A časi so takšni, da je včasih ta en odstotek glasnejši od večine. Pa ni treba, da je tako.

Zato vam želim lep in miren božič. Upam, da drugo leto tudi s polnočnicami. Pa ostanite zdravi!