Na predstavitvi pred odborom DZ je Igor Papič med drugim izpostavil potrebo po oblikovanju bele knjige - strateškega dokumenta o delovanju izobraževalnega sistema - tudi na področju univerzitetnega izobraževanja, kjer bodo strokovnjaki določili smernice za naslednje desetletno obdobje.
Napovedal je tudi spremembe pri sistemu nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v osnovnih šolah. Po njegovih besedah bi se, podobno kot se v srednji šoli rezultati mature, tudi rezultati NPZ deloma upoštevali kot kriterij za sprejem v srednješolske oz. gimnazijske programe. Kot je dejal, se je treba pripraviti tudi na morebiten nov val epidemije covida-19, ob tem pa oceniti obseg posledic zapiranja šol v preteklih epidemičnih valovih. V morebitnem novem valu epidemije morajo biti po njegovi oceni šole zadnje, ki se bodo zapirale.
Po uvodni predstavitvi je odgovarjal na vprašanja članov odbora. Na vprašanje glede bega možganov je odgovoril, da situacija ni zaskrbljujoča, je pa zaskrbljujoče dejstvo, da iz Slovenije odhajajo najboljši: "Ni jih veliko, a so najboljši". Rešitev vidi v zagotavljanju boljših pogojev za delo pri nas. Napovedal je, da bodo okrepili mehanizem projektov za privabljanje slovenskih raziskovalcev iz tujine. Na vprašanje o brezplačni prehrani v šolah pa je odgovoril, da s tem le sledijo konceptu brezplačnega šolstva.
Meni, da pri nekaterih študijskih smereh ni zadostne stimulacije, da bi se mladi odločali zanje. Rešitve pomanjkanja zaposlenih v nekaterih poklicih ne vidi v povečanju števila vpisnih mest, ampak je po njegovih besedah treba zagotoviti več prostora na fakultetah, v učnih načrtih pa imeti več prakse in dobre mentorje. Opozoril je, da je v šolstvu veliko sistemskih težav, ki se ne dajo rešiti s povečanjem vpisa. "Nisem pristaš enostranskih ukrepov, ker ne odgovarjajo na težave. Sistemski ukrepi pa zahtevajo več časa," je povedal.
Na vprašanje opozicije o tem, ali zagovarja zasebno konkurenco javnim šolam odgovoril, da mora biti javno šolstvo osnova in hrbtenica vsega šolstva. "Nihče ne nasprotuje koncesionarjem, morajo pa biti pravila jasna za vse," je opozoril. Povedal je, da bi morali konkurenco zagotavljati z več visokokakovostnimi univerzami, ki temeljijo na vrhunskem mednarodno primerljivem znanstveno-raziskovalnem delu. "Konkurenca ni število podeljenih diplom, ampak diplome, ki zagotavljajo dober kader," meni. Prepričan je, da imajo slovenske javne univerze na področju znanstvenega raziskovanja hudo konkurenco v svetu, v Sloveniji pa ne.
Papič meni, da je učitelje potrebno razbremeniti z več zaposlenih v šolah, s spreminjanjem standardov o količini opravljenega dela na učitelja pa zmanjšati količino administrativnega dela.
Prva stvar, ki se je bodo lotili, je sestanek s šolskimi sindikati o odprti stavki v šolstvu. Meni, da je del zahtev mogoče urediti takoj, to je nasičenje pri najnižjih in najvišjih plačah ter težave v plačni skupini J, ki bi jih lahko rešili, če bi v kolektivni pogodbi povečali nabor poklicev z višjimi plačnimi razredi.
Po koncu zaslišanja je v izjavi za medije izpostavil še prenos področja inovacij in tehnologij z gospodarskega ministrstva na napovedano visokošolsko ministrstvo. "Če tega ne bomo dosegli, potem bomo težko govorili o spremembi paradigme razvoja te države na vseh drugih področjih," je prepričan. Po njegovih besedah namreč ne gre samo za področje industrije, ampak tudi infrastrukture in zelenega prehoda.
Pred predstavitvijo je Papič novinarjem razkril tudi imeni državnih sekretarjev na ministrstvu. Funkciji bosta po njegovih besedah opravljala Matjaž Kranjc in Darjo Felda, ki bi bil po poročanju nekaterih medijev po napovedani spremembi zakona o vladi lahko kandidat za ministra za vzgojo in šolstvo.
Prva kandidatka za ministrico tega resorja Amalija Žakelj je namreč umaknila soglasje za kandidaturo. Napovedana sprememba zakona o vladi poleg omenjenega resorja predvideva še novo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga bo po napovedih vodil Papič.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.