Dogodke, ko so veterinarji odpeljali več kot 300 psov iz zavetišča v Borovnici so nekateri poimenovali kar Apokalipsa. V središču dogajanja pa je bila za ene rešiteljica, za druge pa mučiteljica živali Milena Močivnik. Ženska, ki bolj kot ljudem zaupa živalim, pa pravi, da je bistvena le ljubezen do živali.
Domačini z Visokega pri Kranju, kjer je živela odmaknjeno z okoli 100 psi, se je ne spominjajo kot rešiteljico zavrženih in bolnih živali. "Kar s psi je okoli hodila, psi so lajali, na njenem posestvu je bilo grozno," se spominja Marjan Karun.
Eden najhujših nasprotnikov je bil njen bližnji sosed Miha Jerina, ki je dosegel, da je z Visokega odšla, izkušnja z njo naj bi ga stala zdravja: "z njo se ni dalo pogovarjat. Govorila je samo, da bodo prišli ljudje z visokih položajev, ki nam bodo že dali vetra."
Drugačna je bila do inšpektorjev. Kot nadpovprečno komunikativno, sposobno in pripravljeno na sodelovanje se je spominja bivši vodja gorenjskih inšpektorjev Metod Ferbar.
Kot eno redkih, ki se je ukvarjala s tistim, s čimer bi se morala država, so jo bralci revije Jana pred dvema letoma izbrali za Slovenko leta. "S tega vidika je treba Mileni Močivnik dati to priznanje, vendar pa se je zgodba nujno morala tako končat, ker je azil s takim številom živali neobvladljiv," je povedal pomočnik urednice Jane Vinko Vasle.
Ob sebi je zbrala krog ljudi, med njimi znana imena, ki so ji bili pripravljeni pomagati, bodisi z denarjem ali s svojim vplivom. A sčasoma so se od nje vse bolj oddaljili, tudi Vinko Vasle. Proti njej so se obrnili celo tisti, s katerimi bi morala sodelovati. Predsednik Društva proti mučenju živali Trbovlje Roman Turnšek meni, da v tem primeru zavetišča pri Močivnikovi ne gre za zaščito živali ali za ljubezen do njih, saj so se živali v zavetišču namreč samo kopičile, ne pa tudi oddajale.
Milena Močivnik pa ima tudi prijatelje, ki ji neomajno stojijo ob strani. "Mislim, da je zelo plemenita osebnost, ki je ves čas pripravljena reševati stiske živali. Zmeraj se najde nekdo, ki pravi, ne moremo vzeti živali, ona pa ni nikoli zavrnila nobene bolne živali," meni Primož Šterbenc iz zveze proti mučenju živali.
Čeprav jo nekateri imenujejo kar zbiralka psov, Močivnikova zatrjuje, da živali nima zato, da bi jih imela na kupu, ampak zato, da jim pomaga. Vztrajala bo naprej, kot bodo zagotovo tudi tisti, ki njenim besedam ne verjamejo.
