'Stanovanja morajo postati ključna dobrina'

Pot k ustanovitvi ministrstva in imenovanju ministra se je odprla po referendumski odločitvi o noveli zakona o vladi, s katero so volivke in volivci podprli organizacijo vlade na način, kot so si ga ob nastopu položaja junija zamislile stranke vladne koalicije Gibanje Svoboda, SD in Levica. Levica, ki ji pripada resor ministrstva za solidarno prihodnost, je v petek sporočila, da je njihov kandidat za vodenje novega ministrstva sedanji državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac, medtem ko koordinator Levice Luka Mesec, ki naj bi po prvotnih načrtih zasedel to mesto, ostaja na čelu ministrstva za delo. 

'Ministrstvo eden izmed ključnih delov nove družbene pogodbe'

Kot je povedal Mesec, je ministrstvo za solidarno prihodnost njegova ideja in to, da zdaj sam ne bo postal minister, saj ostaja aktualni minister za delo, kaže na pragmatičnost stranke. Poudaril je, da so jim "ukradli pol leta časa, zato so se bili pripravljeni ministrstvu za solidarno prihodnost prav tako iz pragmatičnih razlogov odpovedati, saj so želeli takoj delati na vseh treh področjih". Bolj kot položaji so pomembni rezultati, je dejal. Čeprav je zaradi referendumov prišlo do zamika pri ustanavljanju ministrstva, so na vseh naštetih področjih že intenzivno delali in nekatere rešitve že pripravili.

"Zdaj, ko pa se ministrstvo ustanavlja, pa je to eden izmed ključnih delov nove družbene pogodbe, ki jo želimo napisati," pravi Mesec. "Stanovanjska kriza je namreč zajela celotno državo in z njo imamo težave vse generacije. In ker vidimo to kot generacijski problem, želimo tega kot takšnega tudi nasloviti,"  dodaja. 

Dolgotrajno oskrbo vidijo bistveno širše kot domove za starejše, na pomoč na domu je država doslej kar pozabila: "Želimo  zgraditi infrastrukturo, da bodo ljudje lahko na stara leta te v ustrezni meri deležni in uživali življenje doma ali v domu za starejše, če ga bodo potrebovali. To so ambiciozni cilji, a prepričan sem, da jih bomo z ekipo v popolnosti dosegli," je izpostavil Mesec.  

'Stanovanja morajo postati ključna dobrina' 

"Mineva deset dni od referendumov. Sporočilo je bilo jasno, ljudstvo podpira zakon o vladi, reorganizacijo dela vlade in vsebine, ki jih je postavila v ospredje,"  je uvodoma povedal novi minister ministrstva za solidarno prihodnost. O dolgotrajni oskrbi se pogovarjamo že dvajset let, nekih bistvenih korakov pa ni bilo narejenih, pravi. "Naša naloga bo, da zagotovimo kakovostno, pravično in javno dolgotrajno oskrbo, ki bo izhajala iz vsakega posameznika in potreb, ki jih ima." Drugo ključno področje ministrstva bo stanovanjska politika. Kot je spomnil, je bilo to področje doslej vedno ob strani. Doseči želijo, da stanovanja postanejo ključna dobrina, hrbtenico pa morajo predstavljati javna najemniška stanovanja, je poudaril Maljevac. Tretja tema ministrstva je ekonomska demokracija, je naštel: "To ni nova tema, ki bi jo uvajali, je pa pomembna, saj izkušnje iz tujine kažejo, da so takšna podjetja bolj obstojna in bolj produktivna."

"V ospredje naše zavesti naj pride, da je varen in dostopen dom nekaj, kar mora biti dostopno vsakemu. Stanovanja morajo postati ključna dobrina," je na novinarski konferenci izpostavil Maljevac. 

Podrobnosti ključnih delovnih področij so predstavili posamezniki, ki naj bi po načrtih prevzeli položaje v kabinetu novega ministrstva. 

Kot je povedal Klemen Ploštajner, ki se bo ukvarjal s stanovanjsko politiko, je to področje v Sloveniji izredno podhranjeno, zato jih čaka veliko izzivov na tej poti. Namen novega ministrstva na področju stanovanjske politike je, da bo zagotavljalo pravico do stanovanja, torej zagotavljanje kakovostnih in varnih stanovanj. Nasloviti bo treba tudi problematiko brezdomstva, je izpostavil. Eden izmed temeljev delovanja ministrstva bo tudi krepitev varnosti najemnih razmerij, omejevanje špekulativnih investicij in vprašanje kratkotrajnih oddajanj v turistične namene, je naštel nekaj področij, na katera se bodo najprej osredotočili. 

Prioriteta tudi dolgotrajna oskrba 

Eden izmed ciljev je, da bi starejšim omogočili, da bi lahko čim dlje ostajali doma, zato želijo okrepiti storitev pomoči na domu, zagotavljajo. Kot izpostavljajo, mora imeti v socialni državi vsak človek zagotovljeno skrb v trenutku, ko to skrb potrebuje, in k temu cilju bodo stremeli.  Dr. Luka Omladič je izpostavil, da želijo v prihodnjem letu doseči sistem kakovostne, vsem dostopne, pravične in javne dolgotrajne oskrbe, zanj pa zagotoviti stabilen vir financiranja. Zavedajo se, da je na tem področju nekaj velikih problemov, ki jih je treba takoj nasloviti, so izpostavili. Pri tem je spomnil, da se s sprejetjem  vladne novele prihodnje leto že odklene 30 milijonov evrov prve pomoči za domove za starejše, ki se srečujejo s težavami zaradi draginje. 

Ekonomska demokracija

Dr. Katja Simončič je izpostavila, da ko govorimo o ekonomski demokraciji, govorimo o možnostih, ki jih imamo ljudje za sodelovanje, da smo vključeni tudi v ekonomska vprašanja v družbi, ki se tičejo vseh nas: "V prvi vrsti se bomo ukvarjali s podjetji in delavci in vključevanjem zaposlenih v lastniške sheme podjetij. Gre za prakso, ki ni nova. Takšna podjetja so prihodnost, saj so vključujoča, delavci se počutijo bolj opolnomočene, čutijo več pripadnosti podjetju. Takšna podjetja so tudi bolj družbeno odgovorna in trajnostno naravnana." Raziskave po njenih besedah kažejo, da so takšna podjetja do deset odstotkov bolj produktivna in bolj odporna v času kriz:"Ta model želimo prilagoditi našemu prostoru in poenostaviti postopke podjetnikom, ki to želijo."