Tradicionalna spravna maša za žrtve povojnih pobojev v Crngrobu je danes minila v znamenju v ponedeljek podpisanega slovensko-hrvaškega sporazuma o vojnih grobiščih.
Pred dobrim tednom dni je sondiranje domnevnih grobišč žrtev povojnih pobojev na Loškem nedvoumno pokazalo, da je v Crngrobu več množičnih grobišč, v katerih naj bi bilo okrog 500 žrtev. "Od petih grobišč, o katerih so govorile priče, smo tri potrdili, v četrtem pa še preiskujemo," je pojasnil predsednik škofjeloške komisije za evidentiranje in urejanje povojnih grobišč Jože Peter Kranjc.
Eno izmed treh grobišč je množično in v njem naj bi bili posmrtni ostanki kar 400 žrtev, medtem ko je v vsakem od ostalih grobiščih zakopanih od 20 do 30 ljudi.
Le število žrtev enega grobišča je točno evidentirano, saj je o tem spregovoril danes skoraj 80-letni Tone Lugonder, ki je 25. maja 1945 kot 16-letni fant pomagal pri kopanju grobišča za 17 žrtev. Tudi ob današnji slovesnosti je spomnil, kako so privedli ženske, moške in otroke, jih slekli in pobili, nato pa poklicali njih, da jim izkopljejo grobove in jih pokopljejo. "Ti spomini so grozni in predstavljajo sramoto za državo, saj bi moralo biti vojne konec za vse, oni pa so še naprej pobijali," je poudaril.
Partizani odgovorni za poboje
Storilci teh grozodejstev naj bi bili domači partizani, saj ni dokazano, da bi pri tem sodelovala peta armijska oblast, ki je zasedla območje. Tako naj bi partizani izpolnjevali ukaze višjega vrha slovenske osvobodilne vojske, je povedal Kranjc in spregovoril tudi o tem, kdo so žrtve. To naj bi bili predvsem Hrvatje in Madžari, pa tudi enote, ki so bile v hrvaški zaščitni ekipi in so bile večina s področja sedanje Bosne.
Nekaj naj bi bilo tudi nemških družin, pričevanja pa govorijo tudi družinah iz Ljubljane. Predvsem pa so bile žrtve visoki funkcionarji tedanje hrvaške vlade. Skratka ljudje, ki so bili odpeljani iz zaustavljenih vlakov, namenjenih v Zagreb, in so svoj konec dočakali v slovenskih gozdovih.
Sporazum med Hrvaško in Slovenijo
Sporazum med Hrvaško in Slovenijo še ni ratificiran, pa tudi ko bo, bosta o izkopu odločali obe vladi in ne občina. Zaenkrat je jasno le, da naj bi šli posmrtni ostanki iz Crngroba v mariborsko kostnico. Kranjc, ki si zaradi kronike in žrtev samih želi, da bi se izkop čim prej izvedel, pa se boji, da se bo izkazalo, da je na tem območju pokopanih še več kot 500 žrtev.
Izkopa si želi tudi predsednik hrvaškega odbora za raziskovanje in obeleževanje žrtev povojnih pobojev na Slovenskem Želimir Kužatko, ki predvideva, da so njegovi sorodniki pokopani prav v Crngrobu. "Dolga leta sem se boril za to, vendar niti na slovenski niti na hrvaški strani ni bilo dovolj volje za takšen sporazum, zato sem sedaj vesel, da je bil končno podpisan in da bomo lahko žrtve dostojno pokopali," je povedal Kužatko.
Kot je pojasnil, je jezen, da imata državi denar in čas za vse mogoče stvari, ne pa za nekaj tako pomembnega. Sedaj si želi, da bi Slovenija priskočila na pomoč škofjeloški občini in čim prej začela z izkopi. Današnje maše, ki jo je vodil starološki župnik Alojzij Snoj, in molitev ob znamenjih petih grobišč na območju Crngroba, ki na pobudo Kužatka potekajo že od leta 2001, se je udeležilo tudi 16 hrvaških romarjev.
