Potem ko je ministrstvo za delo pripravilo nov zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, po katerem se 260 dni starševskega dopusta porazdeli med mamo in očeta, se vrstijo različni odzivi.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije menijo, da je predlog zakona problematičen zlasti za male delodajalce, saj bi ti odsotnost delavcev zaradi starševskega dopusta občutili mnogo bolj kot veliki delodajalci z večjim številom zaposlenih. Zato menijo, da bi moral biti deljen starševski dopust stvar dogovora med delodajalcem in delavcem.
Tudi v društvu LLL Slovenija so prepričani, da bo imel nov zakon, če se ga sprejme, močno negativen vpliv. "Zviševala se bo namreč obolevnost otrok, kar pa se bo poznalo v zdravstveni blagajni. Tudi odsotnost staršev z delovnega mesta bo večja," so zapisali. Po njihovem mnenju bo nov zakon skrajšal dobo dojenja slovenskih malčkov za en mesec. "V našem kulturnem prostoru je namreč močno zasidrano prepričanje, da je dojenje potrebno končati vsaj do odhoda matere nazaj v službo. Če bo to po novem en mesec prej, bo tudi ta doba dojenja v povprečju avtomatsko skrajšana za en mesec," so še dodali. Idealno naj bi matere dojile do samostojne odstavitve otroka.
Kot pravijo, je obstoječi zakon v osnovi dober, treba bi ga bilo le nekoliko dodelati. Doreči bi bilo na primer treba, kdo je plačnik odmora za dojenje. "Nikakor ne pristajamo na to, da se pravice doječih mater in otrok okrnijo," so še dodali.
Opozicija kritična, koalicija s spodbudnimi ocenami
V poslanski skupini SD, iz vrst katere prihaja ministrica za delo Anja Kopač Mrak, zakonski predlog po pričakovanju pozdravljajo. "Pravice iz naslova materinskega in starševskega dopusta je v prvi vrsti potrebno gledati z vidika otroka, da ima že v najzgodnejšem obdobju zagotovljeno enakovredno vključenost obeh staršev v svojo nego in razvoj," sporočajo iz SD, kjer zagovarjajo večjo participacijo očetov pri koriščenju starševskega dopusta. Prepričani so, da bo imel takšen zakon pozitivne učinke tudi z vidika večje in lažje vključenosti žensk na trgu dela, saj bo "omogočena večja fleksibilnost porazdelitve obveznosti, ki izhajajo iz poslovnega in družinskega življenja obeh staršev".
V poslanski skupini Državljanske liste (DL) se strinjajo z odpravo dodatka, ki ga starši zdaj dobijo v primeru, če njihov otrok ne hodi v vrtec. Pri tem poslanec Branko Kurnjek opozarja na "posebne" primere, kot so starši, ki so želeli vpisati otroke v vrtec, pa jim zaradi prezasedenosti vrtcev to ni uspelo. Po njegovih besedah bo treba v takšnih in podobnih primerih narediti izjemo. Glede predlaganega obveznega 30-dnevnega starševskega dopusta za očete pa se je po njegovem treba vprašati, "ali je to popolnoma liberalno, da se torej nekaj zapoveduje". Kot pravi, se v DL zato bolj nagibajo k rešitvi, da bi imela mati in oče možnost, da se lahko tudi glede tega dela dopusta dogovorita, kdo ga bo koristil.
Poslanec SLS Franc Pukšič ocenjuje, da se vlada s siljenjem očetov h koriščenju starševskega dopusta "prikrito in hinavsko" loteva skrajševanja porodniškega dopusta. Po njegovih besedah zakonski predlog ne upošteva stališč stroke – npr. glede koristnosti dojenja – niti interesov delodajalcev, saj predlagane rešitve dodatno birokratizirajo državo. Glede dodatkov za enostarševske družine, ki jih predvideva zakonski predlog, pa Pukšič pravi, da gre za "napad na družino". Po njegovih besedah želi vlada s takšnim predlogom spraviti v zakonodajo to, kar je bilo zavrnjeno na referendumu. "Mati je samo ena. Ona naj odloča o porodniškem dopustu, saj je edina, ki doji otroka," dodaja Pukšič.
V NSi kot diskriminatorno ocenjujejo predlagano odpravo dodatka, ki ga starši zdaj dobijo v primeru, če njihov otrok ne hodi v vrtec. V stranki pa imajo pomisleke tudi glede predlagane ureditve starševskega dopusta. Nasprotujejo temu, da bi očete silili h koriščenju starševskega dopusta.
Očetje vsaj za 30 dni na porodniško
Po novem zakonu, za katerega na ministrstvu upajo, da bo uveljavljen do konca letošnjega leta, prvi del porodniške, to je materinski dopust, ki traja 105 dni, ostaja nespremenjen, koristiti ga mora mama. Prav tako ostaja 15 dni plačanega očetovskega dopusta, ukinja pa se neplačani očetovski dopust, ki pa ga lahko očetje nadomestijo s plačanim dopustom za nego in varstvo otroka oz. po novem starševskem dopustu. 260 dni tega starševskega dopusta naj bi se namreč odslej porazdelilo na mamo in očeta, od tega pa bi bilo 30 dni dopusta za vsakega od njiju neprenosljivih. Vsaj en mesec bi moral tako tudi oče skrbeti za otroka, sicer par ta mesec dopusta izgubi.
Na ministrstvu so za 24ur.com naknadno pojasnili, da predlog zakona predvideva nekaj izjem, kdaj ta mesec ne propade, če ga drugi starš npr. oče ne izkoristi: če je eden od staršev umrl, zapustil otroka ali mu je bila odvzeta roditeljska pravica, če so enemu staršu prepovedani stiki z otrokom ali izrečen ukrep prepovedi približevanja, če je en starš s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali kako drugače zanemarja roditeljsko pravico (na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo), če je otrok po razvezi dodeljen v varstvo in vzgojo enemu od staršev oz. živi samo z enim od staršev, ki varuje in neguje otroka ali če postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno oz. začasno nesposoben za nego in varstvo otroka.
"Glede na navedeno situacij, ko bi morali otroci prej v vrtec, ne bi smelo biti. Še več, če se bo oče odločil za koriščenje dopusta v trajanju več kot 30 obveznih dni, zakon predvideva dodatne dneve dopusta 10 oziroma 15 dni," so zapisali.
Po njihovi oceni bo predlagana zakonodaja omogočila otrokom, da že v najzgodnejšem obdobju navežejo tesnejši stik tako z mamo kot z očetom, kar ima pozitiven vpliv na otrokov razvoj, očetom bo omogočila, da lahko preživijo več časa z otrokom v njegovem najzgodnejšem obdobju in tako vzpostavijo tesnejši stik z njim in končno bo tudi pomembno prispevala k odpravljanju razlik med ženskami in moškimi na trgu dela.
Druge spremembe
Predlog uvaja tudi nadomestilo za čas dojenja. Do devetega meseca se ura za dojenje plača v višini sorazmernega dela minimalne plače, od devetega do 18. meseca otrokove starosti pa se plačujejo prispevki za vsa zavarovanja, podobno kot pri pravici do krajšega delovnega časa.
Pri otroškem dodatku so spremenili višino dodatka v primeru enostarševskih družin z 10 na 30 odstotkov. Spremenili pa so tudi dodatek za nevključenost v vrtec, ki ga bodo po novem podeljevali samo do otrokovega 3. leta starosti, saj želijo spodbuditi vključenost otrok drugega starostnega obdobja v vrtec.
KOMENTARJI (129)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.