Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani od minulega petka odloča o morebitni uvedbi preiskave zoper nekdanjega oficirja tajne komunistične policije OZNA Mitjo Ribičiča.
Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi za preiskavo Ribiču očita, da je neposredno po zaključku druge svetovne vojne 9. maja 1945 do vključno januarja 1946 kot major Jugoslovanske armade in hkrati pomočnik Ivana Matije - Mačka, poveljnika Oddelka za zaščito naroda (OZNA) za ozemlje Slovenije, sodeloval "pri množičnih pobojih brez sojenja z namenom, da uniči del slovenskega prebivalstva".
Ribičič naj bi sodeloval "pri izvajanju politike sistematičnega pobijanja" več tisoč domnevnih nasprotnikov partizanskega gibanja, ki jih je takratna komunistična oblast označila za sodelavce ali simpatizerje okupatorskih sil, zatrjuje tožilstvo.
Kriminalisti Generalne policijske uprave so v Arhivu RS odkrili zaporne knjige iz leta 1945, v katere so bili pri pobitih pripornikih vnešene opombe ‘glasom mape tovariša majorja Mitje’. Iz dokumentov naj bi bilo razvidno, da je major Mitja pri pripravi seznamov 5850 ljudi, ki jih je po koncu druge svetovne vojne aretirala politična policija OZNA, za najmanj 217 oseb odredil, da jih je treba pobiti.
OZNA je ljudi "aretirala in na seznam uvrstila po izbiri ali z odgovornostjo pomočnika načelnika Ozne majorja Mitje Ribičiča," je vrhovno tožilstvo zapisalo v zahtevi za preiskavo. Ribičič na naj bi tudi vpisal določene 'karakteristike' pri aretiranih, kar po mnenju tožilstva pomeni, da je kot major Ozne s svojim navodilom "dal ukaz o njihovi izvensodni usmrtitvi".
217 oseb od tistih, ki so se na seznamu aretiranih s strani Ozne znašli "glasom mape tov. majorja Mitje", so bili pobiti na neznanih krajih po Sloveniji, ugotavlja tožilstvo. Na odločanje vodstva komunistične tajne policije naj bi kazala tudi usoda domobrancev iz Rovt, ki so se novi oblasti sami javili, iz ugotovitev Inštituta za novejšo zgodovino pa izhaja, da so bili odpeljani na morišče.
Po trditvah tožilstva naj bi Ribičič s svojim ravnanjem "uresničil znake kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo". Tožilstvo sicer dopušča možnost, da je o poboju 217 ljudi dokončno odločal načelnik Ozne Ivan Matija - Maček, v tem primeru pa naj bi bil Ribičič njegov sostorilec kaznivega dejanja hudodelstva. "Množična pobijanja nasprotnikov v vojni, ki so očitana ovadenemu, so vsekakor ravnanja, ki nasprotujejo običajem med civiliziranimi narodi in načelom človečnosti," je med drugim zapisalo tožilstvo v zahtevi za preiskavo.
Čeferin: Slovenska ustava ščiti pred pregonom
Po prepričanju Ribičičevega odvetnika Petra Čeferina njegov klient ne bil smel biti kaznovan za dejanje, za katero takratna kazenska zakonodaja ni določila, da je kaznivo, še preden je bilo storjeno. Haaška konvencija sicer določa, da to načelo ne velja, če gre za dejanja, ki so bila v času, ko so bila storjena, kazniva po splošnih načelih kazenskega prava, ob tem priznava Čeferin.
Ribičičev odvetnik se pri svojem stališču sklicuje na mnenje ustavnega sodišča, ki je v primeru kolizije mednarodne pogodbe in slovenske ustave dalo prednost ustavi. "Ob ratifikaciji postane mednarodna pogodba del slovenskega pravnega reda, vendar ima ustava, kot najvišji pravni akt v Sloveniji, prednost pred zakonodajo, " je danes za 24ur.com povedal Čeferin.
Po tej razlagi naj bi bilo stališče ustavnega sodišča razumeti v smislu, da slovenska ustava ščiti storilce zločinov proti človečnosti pred morebitnim kazenskim pregonom.
Za Čeferina tudi ni povsem jasno, kdo je bil 'tovariš Mitja', saj naj bi se Ribičič med drugo svetovno vojno podpisoval s partizanskim imenom 'Ciril'.
Tožilstvo: Zakonodajalec je v preteklosti ščitil storilce
Na vprašanje, zakaj v zadnjih šestdesetih letih ni bila sprožena preiskava zoper Ribičiča, tožilstvo v zahtevi za preiskavo odgovarja: "Zakonodajalec je očitno ščitil prav storilce povojnih množičnih pobojev pred eventualnim kazenskim pregonom."
Kot je znano, je preiskovalna sodnica ljubljanskega sodišča že nekajkrat zavrnila zahtevo tožilstva po uvedbi preiskave zoper upokojenega majorja Ozne. Tričlanski sodni senat naj bi se sicer v skladu z zakonom o zadevi odločil v začetku tega tedna, a tega roka, neuradno zaradi "zapletenosti primera", ni upošteval.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
(Opomba uredništva 24ur.com: Ta komentar smo bili zaradi uporabljenega sovražnega govora in pozivanja k pobojem drugače mislečih prisiljeni delno cenzurirati. Iz našega obrazca za prijavo h komentiranju člankov je razvidno, da komentarjev, ki so žaljivi, vulgarni ali izražajo sovražni govor, ne objavljamo. V kolikor boste, 'kekecizkopra', tudi v v prihodnje uporabljali sovražni govor, bomo vaše komentarje v celoti izbrisali !)