Vrhunec glede izgube UKC Ljubljana: škodo na vozilu poravnajo, na človeku pa ne

Člani poslovnega odbora Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so v torek ob obravnavi polletnega poslovanja opozorili na nevzdržno financiranje, ki traja že nekaj let. Ugotavljajo, da v UKC Ljubljana ne morejo vplivati na dotok bolnikov, oziroma da obseg programov, ki jih plača ZZZS, ni usklajen z zdravstvenimi potrebami prebivalstva, so sporočili iz UKC Ljubljana.

V prvi polovici leta je UKC Ljubljana obravnaval 4620 hospitaliziranih pacientov več, kot jih je ZZZS v resnici plačal. UKC Ljubljana ima zaradi tega izpad prihodkov v višini 7,8 milijona evrov. Neplačan je bil tudi program funkcionalne diagnostike, in sicer v višini 700.000 evrov. Prav tako so presegali program specialistično ambulantne dejavnosti
Tako skupni primanjkljaj kliničnega centra znaša 8,9 milijona evrov. Če bi jim ZZZS plačal celoten opravljen program, bi UKC Ljubljana v obdobju šestih mesecev po navedbah UKC posloval izravnano in bi dosegli cilj iz finančnega načrta, načrtovan realni poslovni izid pa bi celo presegli.

Vrhunec: dobaviteljem plačujejo s trimesečnim zamikom

V.d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec je opozoril, da že imajo težave s plačevanjem dobaviteljem. Trenutno račune plačujejo že s trimesečnim zamikom. Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker je to označil za alarmantno. Boji se, da jim bodo dobavitelji zaradi tega v bližnji prihodnosti nehali dobavljati.

Če nastane škoda na avtomobilu, zavarovalnica stroške krije. Če nastane škoda na človeku, pa zavarovalnica stroškov ne krije vedno, ugotavlja Vrhunec. "To je absurd našega sistema," pravi Vrhunec, ki od nove vlade pričakuje spremembe sedanjega sistema in drugačno zdravstveno politiko.

Hojker: zaradi pomanjkanja denarja vedno slabša oprema

Hojker je opozoril tudi, da je zaradi pomanjkanja sredstev vedno slabša tudi opremljenost UKC Ljubljana, saj opreme, ki se pokvari, ne morejo nadomestiti z novo. Kot pravi, se jim lahko kmalu zgodi, da ne bodo mogli reševati kakih akutnih stanj prav zaradi pomanjkanja opreme.

Gre za izčrpavanje zdravstva, kot se je v preteklosti dogajalo v gospodarstvu, ocenjuje Hojker. Prepričan je, da bo iztek tega poceni razprodaja zdravstvenih zavodov. Opozoril je tudi, da bo nezmožnost zagotavljanja kakovostnih zdravstvenih storitev bolnikom slednje spodbudila, da bodo po zdravstvene storitve odšli v tujino. "Te račune pa bo ZZZS moral plačati, čeprav naših ne," dodaja strokovni direktor UKC Ljubljana.

Kenda: Zdravstvo potrebuje nov denar, sicer bo kolabiralo

Strokovni direktor Pediatrične klinike Rajko Kenda je danes opozoril na podcenjenost storitev, ki jih opravljajo na njihovi kliniki. "To je tako, kot da mi naredimo 50 dunajskih zrezkov, vi pa nam plačate 40 hrenovk," je ponazoril Kenda. Poudaril je, da so trditve, da bo izkoreninjenje korupcije v zdravstvu rešilo vse težave, zavajajoče. Upa, da se celotna nova vladna ekipa zaveda, da zdravstvo potrebuje nov denar. "Sicer bo zdravstvo v kratkem kolabiralo," pravi.

ZZZS: Če bi zmanjšali število nezdravstvenih delavcev, bi lahko prihranili

ZZZS na opozorila UKC Ljubljana odgovarja, da bi že z zmanjšanjem števila nezdravstvenih delavcev lahko prihranili. Izpostavljajo primerjavo med UKC Ljubljana in Maribor. UKC Ljubljana ima glede na obseg opravljenega zdravstvenega programa nesorazmerno več zaposlenih nezdravstvenih delavcev v primerjavi z UKC Maribor, do skoraj 460 več, pravijo na ZZZS. Navajajo podatek iz lanskega leta, da so imeli v Ljubljani 1789 nezdravstvenih delavcev, v Mariboru pa 643, kar je 2,78-krat več.

Navajajo še podatke, da je UKC Ljubljana v lanskem letu obravnaval 99.047 hospitaliziranih bolnikov, Maribor pa 45.546 hospitaliziranih bolnikov in da so v Ljubljani lani opravili za 10.008.299 točk specialistično-ambulantnega programa, v Mariboru pa za 45.546 točk. "Iz zgornjih podatkov izhaja, da ima UKC Ljubljana za 2,78-krat več zaposlenih nezdravstvenih delavcev kot UKC Maribor, čeprav je opravil le 2,17-krat več hospitalnega programa oziroma le 2,23-krat več ambulantno-specialističnega programa. Na podlagi teh razlik v produktivnosti oz. učinkovitosti izrabe kadrovskih virov ugotavljamo, da ima UKC Ljubljana 353 do 390 zaposlenih nezdravstvenih delavcev več na enoto programa kot UKC Maribor," navajajo na ZZZS.

Iz teh podatkov po oceni ZZZS izhaja, da ima UKC Ljubljana iz tega naslova med 6,4 do sedem milijonov evrov letno večje stroške, kot če bi program izvajal z enako produktivnostjo kot UKC Maribor.

Bo morala bolnišnica nekaterim bolnikom zapreti vrata?

Ministrstvo za zdravje od vseh zdravstvenih zavodov pričakuje uravnoteženo poslovanje, kar kaže na to, da bo morala bolnišnica nekaterim bolnikom zapreti vrata, čeprav je to v nasprotju s poslanstvom in vestjo zdravnikov. To pa pomeni podaljševanje čakalnih dob, skrbeti pa nas mora tudi padec kakovosti in varnosti obravnave bolnikov, navajajo v UKC.

Navajajo tudi, da ob omejenih prihodkih z že izkoriščenimi notranjimi rezervami ne bodo mogli več zagotavljati vsaj enakega obsega in kakovosti storitev kot v preteklosti, zato v dobro bolnikov poziva vlado oz. pristojno ministrstvo k čim prejšnjim sistemskim ukrepom, da se dostopnost, varnost in kakovost zdravstvenih storitev ne bodo še slabšali.

V nasprotnem primeru UKC Ljubljana pod dosedanjimi pogoji ne bo mogel narediti vsega, kar od njega bolniki pričakujejo, saj bo lahko izvajal le plačani program, so še zapisali v UKC Ljubljana.