Predajo sta izvršila pooblaščena uradna oseba Ministrstva za pravosodje v sodelovanju s kriminalistom, predstavnikom Interpola. Predaja obtoženca Fatmirja Limaja je potekala brez posebnosti.
Limaja, proti kateremu je bila pred haaškim sodiščem 24. januarja letos vložena obtožnica, so na zahtevo haaškega tožilstva 18. februarja aretirali v Kranjski Gori, preiskovalna sodnica okrožnega sodišča pa je nato zanj odredila pripor. Haaško sodišče je hkrati s predlogom za odvzem prostosti Limaju zahtevalo predajo Limaja in priložilo obtožnico haaškega sodišča, v kateri Limaju očita kazniva dejanja zoper človečnost in kršitev vojnih zakonov in običajev.
32-letni Limaj je eden od štirih kosovskih Albancev, nekdanjih pripadnikov OVK, ki jih sodišče v Haagu obtožuje vojnih zločinov na Kosovu. Je tudi član druge najmočnejše kosovske stranke, Demokratske stranke Kosova (DSK) in tesni sodelavec predsednika te stranke Hashima Thaqija. Preostalo trojico so 17. februarja aretirale mednarodne mirovne sile na Kosovu (KFOR), dan kasneje pa je prispela v zapor haaškega sodišča v Scheveningenu.
Haaško sodišče je proti Limaju, Haradinu Baljaju, Isaku Musliju in Agimu Murteziju vložilo obtožnico zaradi nezakonitega odvzema prostosti, mučenja in uboja več kot 23 kosovskih Albancev in Srbov v taborišču OVK v naselju Lapušnik v obdobju od maja do julija 1998. Murtezija so nato 28. februarja izpustili, saj je tožilstvo umaknilo obtožnico. Murtezijev zagovornik Stephane Bourgon je sicer že takoj zatrdil, da so njegovo stranko aretirali pomotoma, da gre za zamenjavo identitete in da je šlo pri postopku njegove aretacije za kršitev človekovih pravic.
Miloševićevi tožilci podaljšujejo dokazni rok
Haaško tožilstvo pa medtem preiskuje ozadje finančnih poti nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Tožilstvo mednarodnega sodišče za vojne zločine je zaprosilo sodni senat v postopku proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, naj mu podaljša rok za predstavitev dokazov obtožbe. V tožilstvu menijo, da bi za predstavitev dokazov, ki se nanašajo na vojne zločine v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, potrebovali še 200 dni. Rok za predstavitev dokazov, ki ga je sodni senat predhodno odobril tožilstvu se bo iztekel 16 maja.
