Levica umika zahtevo za sklic referenduma o dohodnini

V stranki sicer še vedno menijo, da je novela zakona o dohodnini škodljiva. "To se jasno vidi te dni, ko imamo stavko medicinskih sester in drugih v javnem sektorju. Zanje se ne najde denarja, hkrati pa vlada očitno ima denar, da bo za 800 milijonov evrov znižala prihodke v proračun," je dejal Mesec.

Gre za znesek, enak letnemu izdatku za osnovno šolstvo. "Če bi bila vlada poštena, bi ljudi vprašala, ali so za to, da za nekaj deset evrov evrov višjo neto plačo osnovno šolstvo plačujejo iz lastnega žepa," je poudaril. A od desnice Mesec ne pričakuje poštene igre, pač pa "demagoško" vodenje kampanje na način, da bodo ljudi vprašali, ali si želijo višje plače. "Tega si vsi želimo," je dejal Mesec, a z načinom, ki ga je zastavila vlada, bo posledica osiromašen proračun, kar pomeni plačevanje določenih javnih storitev iz žepa.

Zahtevo za referendum vseeno umikajo, ker desnici, kot je dejal Mesec, "nočemo dati veselja, da si bo na tem gradila kampanjo". Bodo pa novelo zakona o dohodnini v primeru zanje ugodnega razpleta volitev odpravili oz. popravili, odvisno od dogovora znotraj morebitne koalicije.

Namesto višjih neto plač v Levici predlagajo olajšanje dostopa do stanovanj, zlasti za mlade. "Veliko večji potencial za izboljšanje materialnega položaja ljudi je v tem, da država garantira socialno varnost od zibelke do groba – od brezplačnega vrtca prek brezplačnega šolstva, dostopa do zdravnika in zobozdravnika, strehe nad glavo do doma za starejše," je prepričan Mesec. V tem primeru lahko ljudje plače porabijo, kot želijo, in ne za preživetje.

Spomnil je, da so zahtevo za referendum vložili decembra, ko je kazalo, da bo v državnem zboru padel. A sta dva poslanca, Igor Zorčič in Janja Sluga, ki naj bi bila na opozicijski strani, "pet pred dvanajsto menjala stran". Cilj je bil zavleči sprejemanje zakona, da ta ne bi bil sprejet v mandatu aktualne vlade. "Ni pošteno, da ta vlada pušča naslednji 800-milijonsko luknjo. Take stvari se dela ob začetku mandata, če že," je še dejal Mesec.

Koalicija: Levica se je ustrašila lastnega izziva

"Z veseljem ugotavljam, da je Levica spoznala, da je s tem referendumom naredila napako," se je v izjavi za novinarje v DZ na odločitev Levice odzval Marko Pogačnik (SDS). "Veseli me, da je prevladal razum, še bolj bom vesel, ko bomo ta zakon sprejeli v DZ in s tem državljanom omogočili višje plače," je nadaljeval poslanec največje koalicijske stranke in vsem, ki še vedno dvomijo o predlogu novele zakona, svetoval, naj obiščejo njihovo spletno stran in si izračunajo razlike pri neto plači. Pogačnik je prepričan, da bo na marčni seji DZ prevladal razum in da bo predlog novele sprejet.

V NSi na drugi strani obžalujejo, da je Levica umaknila predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Kot je v izjavi v DZ poudaril poslanec te stranke Jožef Horvat, so se v Levici ustrašili lastnega izziva, izziva, ki ga je koalicija sprejela. Referendum, ki bi bil na dan parlamentarnih volitev, bi v volilno kampanjo po njegovih besedah prinesel razpravo o različnih razvojnih konceptih Slovenije, ki jih imajo stranke.

Horvat je spomnil še, da je NSi 4. februarja zagnala akcijo Višje plače za vse, v okviru katere zbirajo podpise za podporo predlagani noveli. "Akcija je naletela na izjemen odziv," je povedal in dodal, da bodo v četrtek gospodinjstva na dom prejela tudi zloženko z informacijami o tem, kaj prinašajo predlagane rešitve. Tudi na njihovi spletni strani je na voljo t.i. dohodninski kalkulator. V Sloveniji imamo trenutno gospodarski razcvet, je še poudaril poslanec NSi. "Zdaj je pravi trenutek, da ljudem omogočimo, da imajo pri istem brutu višjo neto plačo," je prepričan. Po njihovih simulacijah izpad javnih financam ne bo prinesel "nobene katastrofe", ne bo se poznal v šolstvu ali zdravstvu, je zatrdil. "V letu 2025, ko bi bil zakon v polni veljavi, bi bila država po njihovih izračunih ob 490 milijonov evrov, Levica pa govori o 800-milijonski luknji."

Po predlogu novele bi se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. S tem se bi neto plače vsem delavcem povečale. Vlada predlaga tudi znižanje stopnje dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov ter skrajšanje časa, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena. Med predlogi so tudi davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, ponovna uvedba seniorske olajšave ter ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.