Letos že 200 otrok žrtev spolnih napadov

Družina – prizorišče spolnih zlorab

Z namenom zagotavljanja učinkovitejšega preprečevanja enega najbolj zavrženih človekovih dejanj je policija ter ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z Informacijskim uradom Sveta Evrope v RS, Društvom SOS telefon in Društvom za nenasilno komunikacijo danes organiziralo strokovni posvet o dani problematiki. "Skrajni čas je, da naučimo otroke, kdaj dotiki postanejo zloraba in imajo pravico reči ne. Vsi mi pa se moramo naučiti verjeti,“ je ob pričetku dejala notranja ministrica Katarina Kresal. Poudarila je, da je družina, ki naj bi bila zatočišče, nakakšna oaza miru in zasebnosti, pravzaprav prizorišče zastrašujoče visokega odstotka spolnega nasilja. "Brazgotine, ki jih spolno nasilje pusti na duševnosti mladega človeka, izgube zaupanja, pa tudi upanja, ni zmožno odpraviti nobeno zdravilo,“ je dejala in postregla s pretresljivim podatkom, da je policija letos obravnavala že 200 primerov, v katerih so bili žrtve spolnega napada otroci.

Prisotni strokovnjaki so pojasnili, da so posledice teh dejanj daljnosežne v vseh obdobjih žrtvinega življenja. Spolno nasilje v prvi vrsti prizadene duševno zdravje in družinsko blagostanje, med najpogostejšimi motnjami pri žrtvah pa so depresija in tesnoba, motnje spanja in hranjenja, težave v spolnosti, prekomerno uživanje alkohola ter odvisnosti od drog.

"Zagotavljanje pomoči tem žrtvam je naša skupna odgovornost!“ je na posvetu dejal minister Aleš Zalar in dodal, da si na pravosodnem ministrstvu že dolgo prizadevajo za izboljšanje dane problematike. Ravno s tem namenom so po njegovih besedah uredili zakon o odškodninah žrtvam ter uvedli video konferenčni sistem zasliševanj, pri katerih so udeleženi otroci.

Po novi konvenciji primeri ne bodo več tako hitro zastarali

Kot so še pojasnili sodelujoči, je pri preprečevanju zlorab pomemben korak doprinesla konvencija sveta Evrope proti izkoriščanju in spolni zlorabi. Ta je prvo orodje, ki spolno zlorabo otrok obravnava kot zločin, ne glede na to, ali do njega pride doma, v družini ali preko interneta. Poudarja pomen spolne vzgoje in poziva k oblikovanju služb, kamor otroci lahko prijavijo zlorabe. Od evropskih zakonodajalcev tako med drugim zahteva tudi, da omogočijo, da bo mogoče zločince pripeljati pred sodišče še dolgo po storjenem zločinu oziroma tudi potem, ko je žrtev že polnoletna. Konvencija je v veljavo stopila 1. julija letos, Slovenija pa jo bo po obljubah Zalarja kmalu ratificirala.

Spletna stran za otroke

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je danes predstavila posebno spletno stran Otrokove pravice, ki bo otrokom nudila informacije o njihovih pravicah in možnostih za njihovo varovanje ter jim predstavila delo ustanove varuha.

"Vsak mora poznati svoje naloge in jih opraviti takoj, ko zazna kaznivo dejanje. Ne smemo pa se zanašati na to, da bo namesto nas ukrepal nekdo drug,“ je dejala in dodala, da bodo otroci in mladostniki na tem spletnem mestu lahko našli tudi informacije o drugih vladnih in nevladnih institucijah, h katerim se otroci lahko zatečejo po pomoč.

Pobude varuhu s področja otrokovih pravic se sicer letno povečujejo za okoli 10 odstotkov. Letos so tako že presegli lansko število pobud, do konca leta bo tako po njihovih ocenah od 260 do 270 pobud s tega področja. To predstavlja od osem do deset odstotkov vseh pobud, naslovljenih na varuha človekovih pravic.