Zdi se, da lažnim novicam ne moremo ubežati, na podlagi njih pa trpijo tudi resni mediji. Občinstva namreč izgubljajo zaupanje v novinarstvo in novinarsko poročanje, s tem pa dajejo moč politikam. Novinarji tako ne morejo več izvajati nadzora nad oblastjo.
Verodostojnost medijev pada
Sam pojav lažnih novic ni nekaj novega. Lažne novice so bile del medijske sfere že od nekdaj, termin pa se je vzpostavil leta 2012, ko so z lažnimi novicami poimenovali politične satire. Vendar pa je ta besedna zveza v zadnjem času pridobila na svoji popularnosti. Z lažnimi novicami smo začeli imenovati vse, s čimer se ne strinjamo; trend, ki ga je morda razširil prav ameriški predsednik Donald Trump.
Politiki so se začeli posluževati besedne zveze lažne novice z namenom, da diskreditirajo svoje tekmece in organizacije, ki postavljajo njihovo delovanje pod vprašaj. Nekateri diskreditirajo resne medije kar preko socialnih omrežij. Rusija naj bi med volitvami celo financirala ustvarjanje lažnih novic, saj naj bi s tem med ljudmi povzročila kaos.
Lažne novice in ustvarjalci lažnih novic slonijo prav na predpostavki zaupljive množice. Kar 47 odstotkov Hrvatov je v izvedeni anketi povedalo, da menijo, da lažne novice prejemajo dnevno. Te naj bi bile najpogostejše na internetnih medijih, katerih verodostojnost je pod največjim vprašajem. Vendar pa je internet še vedno tista platforma, na kateri ljudje najpogosteje prejemajo svoje novice.
Kaj so lažne novice?
Težava lažnih novic se pojavi že v sami definiciji. Kaj so lažne novice? Pravzaprav bi jih lahko razvrstili v tri različne kategorije: namerne lažne novice, nenamerne lažne novice in zavajajoče lažne novice z agendo.
Namerne lažne novice so seveda tiste, ki so najbolj lažne in na katere najpogosteje pomislimo. So novice, ki v javnost načrtno pošljejo lažno informacijo. Najbolj prepoznavne so postale prav med ameriško predvolilno kampanjo, ko so svet presenetili naslovi, kot ta, da je papež podprl Trumpa. Novica, ki jo je v javnost poslal lažen medij, se je hitro razširila tudi na resne medije. Poraja se vprašanje – Ali lahko zaupamo vsaj resnim medijem?
Ni časa za kvalitetne novice
Živimo v svetu, kjer je hitrost pomembnejša od kvalitete. Mediji tekmujejo med seboj za doseg čim večjega občinstva, pri tem pa je pomembno tudi to, da so prvi pri objavi novic. Zaradi hitrosti, so novice izgubile na preverjanju podatkov in posledično tudi na svoji kredibilnosti.
Takšni mediji proizvajajo nenamerno lažno novico, saj njihov namen ni bil zavajanje javnosti. Sicer kredibilni mediji lahko zaradi časovnega pritiska nenamerno širijo lažno novico in delijo informacijo, za katero verjamejo, da je kredibilna.
Novinarji nimajo časa za iskanje različnih virov informacij, kar bi jim zagotovilo kredibilnost podatkov. Zaradi tega pa lahko zelo hitro naredijo napako in v javnost pošljejo lažno informacijo. Čeravno novica ni bila namerno lažna, pa vseeno vpliva na zaupanje v medije.
Majhno nelojalno občinstvo
Čeprav lažne novice predpostavljajo zaupljivo občinstvo, pa po podatkih raziskave, ki sta jo opravila ameriška profesorska asistenta Jacob Nelson in Taneja Harsh, občinstvo ni tako zaupljivo, kot večina predpostavlja. Raziskava govori o majhnih, nelojalnih občinstvih lažnih novic in o tem kakšen vpliv imajo na širitev lažnih novic, primerjala pa sta mesečno obiskanost 24 resnih medijev in 30 medijev, ki proizvajajo lažne novice v enem letu.
Nelson in Harsh sta v raziskavi, v katero sta vključila 30 spletnih strani z lažnimi novicami in 24 spletnih strani resnih medijev, ugotovila, da ljudje pogosteje berejo nevtralne medije, kot pa skrajne. Žanr lažnih novic je sicer prepoznaven, vendar pa so lažni mediji veliko manj popularni in nimajo velike ter zveste množice bralcev. Prav zato njihove zgodbe ne bodo tako viralne, kot so zgodbe resnejših medijev.
Obiskovalcev spletnih strani, ki proizvajajo lažne novice, kot so Freedomdaily.com, Mediamass.net, Clashdaily.com in druge, je bilo kar 25-krat manj, kot tistih, ki so obiskali strani resnih medijev. Prav tako so na lažnih medijih preživeli pol manj časa, kot na drugih.
Raziskave so pokazale še, da je kar 40 odstotkov obiskovalcev bralo tudi resne medije, kar pomeni, da so lahko lažje prepoznali, kdaj je novica resnična in kdaj lažna. Tista občinstva, ki so prebirala lažne novice, pa so večinoma prihajala s socialnih omrežij – večinoma s Facebooka.
Vsi ti podatki so vzpodbudni, vendar pa ne smemo zanemariti dejstva, da obsežen del internetne množice še vedno prebira in verjame lažnim novicam. Prav tako lahko z lahkoto opredeljujemo branost različnih medijev, vendar pa je veliko težje determinirati vpliv teh novic.
Spletni giganti v vojno proti lažnim novicami
Porast lažnih novic se po izkušnjah prične v predvolilnem obdobju, zato je Evropska unija v začetku leta zahtevala, da Facebook, Google, Twitter in Mozilla poostrijo nadzor nad lažnimi novicami. Čeprav večina že opravlja določene varnostne ukrepe za preprečevanje širjenja lažnih novic, pa Evropski parament zahteva, da omenjene družbe še dodatno poostrijo nadzor v času pred evropskimi volitvami. Kar so podjetja tudi obljubila.
Facebook je zagotovil, da že sestavlja ekipo zaposlenih, ki bo neprekinjeno pregledovala profile in uničevala lažne novice. V ekipi bodo inženirji, podatkovni znanstveniki, raziskovalci in politični strokovnjaki. Prav tako se bo Facebook povezal z Nemško tiskovno agencijo pri preverjanju resničnosti podatkov.
Anika Geisel, vodja oddelka za javne volilne politike v Evropi pri Facebooku, je dejala, da so jih volitve preteklih dveh let izučile, zato se na prihajajoče dobro pripravljajo. "Konec marca bomo uvedli nova orodja, ki nam bodo pomagala preprečiti tuja poseganja v volilni proces, povečala pa bodo tudi preglednost političnega oglaševanja na Facebooku," je dejala Geislova. Čeprav so na Facebooku priznali, da orodja ne bodo v popolnosti preprečila deljenje lažnih novic, pa bodo zagotovo povečala transparentnost, ki bo pozitivno vplivala na demokracijo in volitve.
KOMENTARJI (174)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.