Kučan očitno pred odhodom ni želel medijske pozornosti, saj je na brniško letališče, od koder je z redno letalsko linijo Adrie odletel v Haag, prišel z nekaj minutno zamudo na posebni vhod. Celotno potovanje in tudi bivanje tako priče kot tudi njegovih zastopnikov in svetovalcev plača Haaško sodišče.
V skladu s prakso haaškega tožilstva bo pričo najprej zaslišalo tožilstvo, nato pa bo na voljo za navzkrižno zaslišanje obrambe. Glede na to da se Milošević formalno brani sam, bo torej prišlo do soočanja dveh politikov, ki se poznata še iz prve polovice šestdesetih let in sta imela podobno politično kariero ne pa tudi istih političnih ciljev in sredstev za njihovo doseganje.
Kučan je pred odhodom dejal, da odhaja v Haag na povabilo tožilstva, ki je ocenilo, da bi bilo njegovo neposredno védenje o stvareh, ki so se dogajale zadnja leta obstoja nekdanje Jugoslavije, lahko koristno. Dodal je še, da na pričanju gotovo ne bo mogel povedati kaj bistveno novega, čeprav je po njegovi oceni očitno pomembna interpretacija neposrednih dogodkov katerih udeleženec je bil. Zanimanje tožilstva, ki Miloševića bremeni genocida, zločinov proti človeštvu in kršitve ženevskih konvencij bo verjetno šlo v smeri iskanja resnice o okoliščinah razpada države in vzrokih za vojno, ter vplivu Miloševića na usmerjanje takratnih dogodkov.
V dveh pogovorih z Milanom Kučanom v Ljubljani je haaške tožilce zanimalo politično dogajanje do poletja 1991 razmere v partijskem in državnem vrhu predvsem po razkolu v zvezni partiji. Pričanje Milana Kučana bo nedvomno velik politični spektakel in morda zadnja repriza dogodkov konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let.
