Slovenski predsednik Milan Kučan je Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu že ponudil svoje usluge, poroča črnogorski dnevnik Dan. Kučan naj bi se za to odločil, ko je izvedel, da se tožilstvo zanima za delovanje nekdanje Zveze komunistov Jugoslavije, še posebej pa za razkol, ki se je zgodil v Beogradu po odhodu slovenskih komunistov s 14. kongresa ZKJ.
Premier Drnovšek pa meni, da za njegovo pričanje v Haagu ni prave osnove, saj sodišče preiskuje kasnejše obdobje in ne čas, ko je bil sam član predsedstva nekdanje SFRJ.
V Haag pa naj bi, kot poroča Dan, prišla tudi nekdanji premier SFRJ, Ante Marković, in načelnik generalštaba JLA general Blagoje Adžić.
Florence Hartman, tiskovna predstavnica glavne haaške tožilke Carle del Ponte, je za 24 ur radijske novice povedala, da informacije, ki jih posreduje Dan, niso prišle iz Haaga, saj sodišče nikoli ne objavlja seznama prič vnaprej. Kot je pojasnila, se zgodi le včasih, da med sojenjem povedo ime naslednje priče. "Nimamo pa nobenih podatkov o pričah iz Slovenije. Če pa so bile predvidene, bo javnost o tem pravočasno obveščena," je povedala Florence Hartman.
Kučan jutri s predstavniki haaškega tožilstva
Iz Urada predsednika republike pa so sporočili, da se bo Kučan jutri v Ljubljani sestal s predstavniki tožilstva haaškega sodišča. Kot so pojasnili v predsednikovem uradu, je haaško sodišče pred časom zaprosilo Kučana za pogovor o političnih okoliščinah, ki so pripeljale do razpada nekdanje Jugoslavije in do vojnega nasilja na njenih tleh.
Drnovšek ne vidi razlogov za pričanje
Na trditve časnika Dan se je že odzval premier Drnovšek, ki meni, da ni prave osnove za to, da bi ga haaško poklicalo za pričo na sojenju nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Drnovšek je za Radio Slovenija povedal, da je glavni tožilki haaškega sodišča dal svojo knjigo, v kateri opisuje obdobje v času razpada nekdanje skupne države, kar po njegovem prepričanju zadošča.
Povedal je še, da bi se na uradno povabilo v Haag sicer najverjetneje odzval, vendar pa mu zadeva ne gre v račun, saj haaško sodišče v okviru procesa proti Miloševiću preiskuje kasnejše obdobje in ne čas, ko je bil on član predsedstva nekdanje SFRJ.