Križanič: Holding je velik korak nazaj

Nekdanji finančni minister Franc Križanič meni, da dela vlada premierja Janeza Janše z načrti o oblikovanju Slovenskega državnega holdinga velik korak nazaj. Zgodba glede dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) je kompleksna, odgovornosti ministra za finance Janeza Šušteršiča pa v tem primeru ne vidi, je dejal v pogovoru za današnji Večer.

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) je po mnenju Križaniča v ožjem smislu uresničila pričakovanja, saj je s skrbnejšim nadzorom vplivala na izboljšanje poslovnih rezultatov. "Torej je sledila zaščiti slovenskega interesa na področju, kjer imamo podjetja s stabilnim lastništvom," je dejal.

AUKN je v primeru slabih rezultatov vztrajala pri menjavah članov nadzornih svetov in uprav. "Pri tem je bila včasih uspešna, drugič tudi ne. Ni bila uspešna pri NLB. Kako je bila uspešna pri Novi Kreditni banki Maribor, se bo pokazalo," je dejal Križanič, ki je bil finančni minister v vladi premierja Boruta Pahorja.

Meni, da je bila pot, ki jo je prejšnja vlada ubrala z oblikovanjem AUKN, prava. Prepričan je tudi, da AUKN ni bil le politični podaljšek do obvladovanja kapitala. "Institucija je bila izrazito samostojna, seveda pa je bila odgovorna za rezultate in za zaščito stabilnega lastništva tam, kjer je to za delovanje našega gospodarstva neizogibno potrebno," je dejal.

Ko se je AUKN postavil kot branik zaščite slovenske lastnine pred prevzemi iz tujine, se je, tako meni Križanič, znašel pod pritiskom lobistov. "Pri vsaj enem načrtovanem prevzemu je bilo očitno, da prevzemnik načrtuje precejšnja sredstva za vplivanje na slovensko javno mnenje in sprejemljivost prevzema," je dejal.

Skupina novinarjev pod neposrednimi vplivi lobijev je po besedah Križaniča zagnala stroj blatenja AUKN. "Moramo pa biti jasni. Člani sedanje vladne koalicije s tem blatenjem niso imeli nič. V njem niso sodelovali," je povedal.

Do načrtov sedanje vlade glede oblikovanja Slovenskega državnega holdinga je Križanič kritičen. "Janševa vlada dela velik korak nazaj, kar se kaže tudi v nenavadnem imenovanju članov nadzornih svetov. To se bo odrazilo tudi v poslabšanih poslovnih izidih podjetij v pretežno državni lasti," je prepričan.

Zgodba glede nedavne dokapitalizacije NLB je po njegovem mnenju kompleksna. "30. junij za dokapitalizacijo je bil izsiljen rok. In izsilila ga je slovenska centralna banka. Njena vloga je bila tukaj spet skrajno nepremišljena," je kritičen Križanič.

Vse to, tako meni Križanič, stopnjuje padec kreditne aktivnosti za gospodarstvo. "Vendar ko regulator postavi zahtevo, jo je treba upoštevati. Slovenska vlada je v primeru dokapitalizacije NLB reagirala edino smiselno in zaščitila varnost svoje sistemske banke," je dejal.

V tem primeru zato ne vidi odgovornosti ministra Šušteršiča. Problem vodenja slovenske fiskalne politike vidi v znižanju stopnje davka od dohodka pravnih oseb in prenehanju vztrajanja pri povečani davčni disciplini (med drugim s preložitvijo začetka projekta uvedbe t. i. davčnih blagajn).