Predlog ustavnega zakona o dopolnitvi ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS je po mnenju predstavnika Društva izbrisanih in nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica "čisti blef". Opozicija je namreč jasno povedala, da ga ne bo podprla. To je samo manever za pridobivanje časa, da se ustvarja videz, da se nekaj dela, ocenjuje Krivic. Ta zakon kot ustavni zakon po njegovem prepričanju zato ne bo nikoli sprejet. "Vlada pa ne bo predlagala sprejema navadnega zakona, saj se dobro zaveda, da je besedilo, ki so ga pripravili, protiustavno," je dodal Kivic.
Vlada tudi dobro ve, tako Krivic, da tudi če bi parlament ustavni zakon, ki potrebuje dvotretjinsko večino vseh poslancev, sprejel, bi ustavno sodišče prav tako razveljavilo zakon. Že dva predsednika ustavnega sodišča sta po njegovih besedah povedala, da če parlament v obliki ustavnega zakona ureja neko zakonsko materijo, ki bi jo bilo treba urejati z navadnim zakonom, potem formalni naslov ustavni zakon ne pomeni ničesar. Ustavno sodišče zato lahko presoja tudi takšen zakon.
O izbrisanih spet prihodnjič
Kot je znano, je vlada obravnavo predloga ustavnega zakona o izbrisanih prekinila, da bi ga minister za notranje zadeve Dragutin Mate najprej predstavil opozicijskim strankam v parlamentu. Podrobneje o vsebini predloga sicer ni spregovoril, ker ima oznako zaupnosti, potrdil pa je, da predvideva individualno obravnavo izbrisanih.
Individualna obravnava izbrisanih je logična, ker se tudi sprejem v državljanstvo in dodelitev dovoljenja za začasno ali stalno bivanje obravnava individualno in ne skupinsko, je Mate odgovoril na novinarsko vprašanje. Na vprašanje glede pomislekov, da gre za izognitev obveznosti izpolnjevanja odločb ustavnega sodišča, pa je dejal, da je ustavni zakon primerna oblika, s katero je mogoče zakonito rešiti položaj izbrisanih.
Mate je v državnem zboru predstavniku poslanske skupine LDS Jožefu Školču in vodji poslanske skupine SNS Zmagu Jelinčiču ter poslanki madžarske narodne skupnosti Marii Pozsonec že izročil predlog ustavnega zakona o dopolnitvi ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS.
Mate od sogovornikov v prihodnjih dneh pričakuje mnenja in pripombe na omenjeni predlog. Školč in Pozsončeva sta po srečanju z ministrom povedala, da morata pred oblikovanjem stališča natančno preučiti predlog. Na drugi strani pa je Jelinčič dejal, da SNS predlog okvirno podpira, vendar bo vsebina predloga še tema pogovorov. O sami vsebini predloga pa niso mogli govoriti, saj ima predlog oznako zaupnosti.
Mate upa, da bi lahko v pogovorih z opozicijo dosegli potrebno dvotretjinsko večino. "Zelo pomembno se mi zdi, da je vlada prišla do točke, kjer meni, da se je potrebno z opozicijo pogovarjati o tako pomembnih stvareh. Mislim, da je to prvič v samostojni državi, da skuša vlada doseči širok konsenz, še preden da predlog v formalno obravnavo v parlament."
Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je ironično pozdravil spoznanje, da je problem izbrisanih še vedno nerešen in da se še vedno ne spoštujejo ustavne odločbe, ki narekujejo reševanje te problematike.
Dejstvo, da je vlada pripravila dokument, torej predlog ustavnega zakona, mi daje upanje, da je spoznala, da tako, kot je ravnala opozicija v prejšnjem mandatu z vidika nerazumevanja in tudi sovraštva do teh ljudi, problema ni mogoče reševati, je povedal Potrč. Poslanca SD tudi veseli, da se aktualna vlada zaveda, da je treba problem rešiti. Želi pa si, da bi ga rešili na način, ki bi bil v skladu z odločbami ustavnega sodišča in pravičen do ljudi, ki jim je bila storjena krivica.
Spor v DeSUSu?
Vsebini predloga nasprotuje vodja poslancev DeSUS Franc Žnidaršič, ki je napovedal, da najmanjša vladna stranka predloga ne bo podprla. Po njegovih besedah je predlog ustavnega zakona o izbrisanih nepotreben, ker ni v skladu z odločbo ustavnega sodišča, ki jo je treba spoštovati. Predlog pa želi zadevo urediti drugače, kot je bila zahteva ustavnega sodišča.
Predsednik stranke upokojencev in obrambni minister Karl Erjavec pa predlogu ne nasprotuje, vendar se današnje seje vlade zaradi drugih obveznosti ni udeležil.
