V postopkih izdajanja dovoljenj za prevzem v realnem sektorju se po ocenah guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca ne presoja o ekonomskih posledicah prevzema. "V postopkih se preveč zanašamo na formalizem in premalo na vsebino," je poudaril v zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo za sporne menedžerske prevzeme.
Banka Slovenije o prevzemih v finančnih institucijah presoja na podlagi zakona o bančništvu po vsebinski plati, drugi regulatorji pa pri prevzemih v realnem sektorju zgolj po formalni. "Prevzemna zakonodaja je formalno ustrezna, ni bila pa nikoli narejena vsebinska presoja posledic prevzema," je dejal guverner.
Komisija ga je zaslišala, potem ko je direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damijan Žugelj v pričanju krivdo za sporne prevzeme pripisal tudi Banki Sloveniji, ki da ni opravila svoje nadzorne funkcije.
Banka Slovenije je po Kranjčevih pojasnilih ATVP pisno pozvala, da utemelji navedbe o zatajitvi centralne banke pri prevzemih. Dokazi o tem bi koristili tudi sami centralni banki, ki bi v zvezi s tem sprejela določene ukrepe, pravi Kranjec. A da je agencija odgovorila zgolj, da na vprašanja Banke Slovenije ni dolžna odgovarjati, ker so samostojni in neodvisni, še dodaja. Na agenciji zatrjujejo, da to ne drži, in Krajnca obtožujejo laganja. „ATVP je zahtevo Banke Slovenije po utemeljitvi navedb prejela v petek, 21. 1. 2011 ob 12.58, odgovor pa je Banki Slovenije ATVP posredovala v ponedeljek, 24. 1. 2011 ob 14. uri,“ zatrjujejo na agenciji. Kot še dodajajo, so v odgovoru ATVP guvernerju Kranjcu poslala priloge, in sicer seznam menedžerskih prevzemov, za katere je prevzemnik predložil bančno garancijo, konkretne podatke o kreditnih pogodbah, kreditojemalcih in kreditodajalcih ter izjavo guvernerja Banke Slovenije v oddaji Svet na Kanalu A, kjer je guverner Kranjec javno priznal, da Banka Slovenije pri nadzoru ni dovolj odločno ukrepala.
Kranjec je pojasnil, da ima Banka Slovenije na voljo od 200 do 400 ukrepov proti bankam, ki kreditirajo prevzeme. Izdaja jih dnevno, in sicer v obliki priporočil, zahtev, opozoril ali odredb. Novembra lani je imela Banka Slovenije odprtih 287 ukrepov, od tega 126 priporočil, 51 zahtev, 105 opozoril in pet odredb. Večina teh ukrepov se nanaša na običajno kreditiranje, nekaj pa tudi na prevzeme.
Število ukrepov proti bankam se iz leta v leto zmanjšuje, kar je po Kranjčevih besedah treba pripisati manjšemu obsegu kreditiranja bank in izpolnjevanju zahtev centralne banke.
Medtem ko guverner meni, da je centralna banka pri presojanju o prevzemih opravila svojo vlogo, pri čemer ne zanika, da bi se v nekaterih primerih dalo storiti več, je pa precej kritičen do uprav in nadzornih svetov bank, ki "v veliko primerih niso opravili svoje vloge".
V pisnem odzivu na pričanje Kranjca pred parlamentarno preiskovalno komisijo je Žugelj zapisal, da guverner s svojimi izjavami kaže svoje nepoznavanje prevzemne zakonodaje. "Drugače namreč njegove izjave, da bi bilo pri izvajanju prevzemne zakonodaje treba presojati tudi ekonomske posledice prevzema, ni razumeti. Na takšno razmišljanje, da torej 'svetel' namen posvečuje vsakršna sredstva, ATVP ni in ne bo pristajala," poudarja Žugelj.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.