KPK: Prijavitelji so ključni akterji integritetne družbe

Voditeljica okrogle mize, sicer vodja službe za nadzor na KPK Katja Mihelič Sušnik, je uvodoma izpostavila, da so morali zavezanci v javnem in zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi – skupaj jih je več kot 2500 – v skladu z zakonom o zaščiti prijaviteljev do 23. maja vzpostaviti notranji sistem za prijavo kršitev in opraviti druge obveznosti v skladu z zakonom, med njimi tudi imenovati zaupnike.

Na vprašanje, ali so zavezanci izpolnili svoje obveznosti, je predsednik KPK Robert Šumi odgovoril, da so izkušnje pozitivne. Koliko zavezancev obveznosti še ni izpolnilo, pa ni mogel povedati, saj KPK nadzora na terenu zaradi kadrovske omejenosti ne more izvajati. Bo pa komisija ob posameznih primerih prijav pogledala tudi, ali je zavezanec izpolnil omenjene obveznosti. Ob tem je dodal, da so zavezanci komisijo opozorili, da zakon ne predvideva zaščite za zaupnike.

Zakonske obveze, tudi določitev zaupnika, so že izpolnili na Občini Domžale, je poudarila županja Renata Kosec. Doslej še niso prejeli prijave kršitev. "Vprašanje je, ali si sodelavci sploh upajo prijaviti. Verjamem, da so kakšne napake," je dejala. Zato je napovedala, da bo vodstvo občine zaposlenim še večkrat pojasnilo, da je prav, da nepravilnosti prijavijo in da bodo ob tem tudi zaščiteni.

"Slovenija je država, kjer anonimne prijave igrajo veliko vlogo"

Generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje Nina Koželj je dejala, da je treba zakonu o zaščiti prijaviteljev najprej pustiti, da zaživi, pozneje pa bodo še priložnosti za izboljšavo. Izpostavila je, da so vanj vključili tudi določbo, da se tudi anonimne prijave obravnavajo po tem zakonu, čeprav evropska direktiva to prepušča državam EU. Prejeli so namreč enotne odzive, da je Slovenija država, kjer anonimne prijave igrajo veliko vlogo.

Izkušnjo s prijavo nepravilnosti, sicer v času, ko zakon še ni bil v veljavi, je predstavila izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović. Kot prva nadzornica Uradnega lista je namreč Prijovićeva prejela klic takratnega generalnega sekretarja LMŠ Braneta Kralja, ki je izrazil pričakovanje, da bo na razpisu za direktorja Uradnega lista izbran Igor Šoltes. KPK je v postopku ugotovila, da je bilo Kraljevo ravnanje neetično in da predstavlja kršitev integritete.

Tudi SDH je postal organ za zunanjo prijavo

Kot pomembno novost v zakonu o zaščiti prijaviteljev je Prijovićeva izpostavila ureditev, po kateri je tudi Slovenski državni holding (SDH) postal organ za zunanjo prijavo. Od njene prijave nepravilnosti je bilo po njeni oceni veliko energije vložene v izobraževanje o tem, kaj pomeni prijava in kakšne so posledice razkritja, sama pa v času prijave sploh ni razumela, da je žvižgačka. Tudi združenje nadzornikov je pozneje s pomočjo KPK pripravilo protokol za ravnanje nadzornikov v takih primerih, je poudarila.

Je pa opozorila, da je bila po prijavi pritiska deležna velike medijske pozornosti, tudi številnih dvomov, sumničavosti do njene prijave, pa medijskih napadov. Podobno je izpostavila novinarka in voditeljica na Televiziji Slovenija Erika Žnidaršič. Tudi sama ima izkušnje, da so bili tisti, ki so se v takšnih primerih javno razkrili, deležni velikega pogroma in blatenja na družbenih omrežjih. To za morebitne bodoče prijavitelje ni vzpodbudno, je opozorila.

Raste tudi število anonimnih prijav, ki jih dobivajo novinarji

Poudarila je, da raste število anonimnih prijav, ki jih dobivajo novinarji, saj se posamezniki vse bolj bojijo izpostaviti in kaj povedati uradno. Tako se včasih z virom informacij dogovorijo vsaj za zakrito izjavo. "Ko ocenimo, da je to pomembno zato, da potrdimo verodostojnost neke informacije," je pojasnila.

Predsednik uprave SDH Žiga Debeljak je dejal, da je holding postal ena od 24 institucij, ki je po zakonu o zaščiti prijaviteljev odgovorna za obravnavo zunanjih prijav. Temu so po njegovih besedah nemudoma prilagodili vse interne postopke in procese, tudi sami imenovali zaupnika in osebo za obravnavo zunanjih prijav. Zagotovili so različne prijavne poti – telefonsko številko, elektronsko pošto in portal.

Hkrati so družbam, kjer deleže države upravlja SDH, nudili podporo in svetovanje pri uveljavljanju določb zakona. Ocenjuje, da bo ta pozitivno prispeval k številu prijav.

V tem tednu poteka teden preprečevanja korupcije, ob katerem KPK organizira številne dogodke. Poleg današnjega osrednjega dogodka, na katerem so govorili o prijaviteljih kot ključnih akterjih integritetne družbe, bodo med drugim v petek pripravili novinarsko konferenco ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji.