Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je postopek konec avgusta 2021 začela na lastno pobudo, saj je v predhodnem preizkusu prejete prijave iz maja 2021 v zvezi s kadrovskimi menjavami na mestih izvršnih in neizvršnih direktorjev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) zaznala sum kršitve nasprotja interesov.
V nadaljnjem postopku je na podlagi pridobljene dokumentacije ugotovila, da je Janez Janša kot predsednik in član vlade na seji vlade 22. julija 2021 glasoval za sklep, da se za neizvršna direktorja upravnega odbora DUTB imenuje Francija Matoza in Gregorja Planteua. S tem imenovanjem je Matoz pridobil premoženjsko in nepremoženjsko korist (v obliki prejemkov in funkcije v DUTB). Ker med predsednikom vlade in imenovanim obstaja poslovni stik (Matoz je v več pravnih postopkih odvetnik predsednika vlade in odvetnik SDS, katere zakoniti zastopnik je Janša), se je predsednik vlade z glasovanjem o imenovanju Matoza znašel v okoliščinah, ki pomenijo dejansko nasprotje interesov, pri čemer ni storil vsega, da se temu nasprotju interesov izogne. S tem je ravnal v nasprotju s 37. členom ZintPK, so pojasnili na KPK.
Ugotovitve so pravnomočne, saj obravnavana oseba zoper njih ni sprožila upravnega spora. Tako so v skladu s 6. odstavkom 11. člena ZIntPK izpolnjeni zakonski pogoji za objavo ugotovitev, ki jih z namenom vzpostavitve ustreznih standardov delovanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje v nadaljevanju objavljamo v celoti. Izjasnitve obravnavana oseba v postopku ni podala, so pojasnili na KPK.
Dodali so še, da "Komisija vnaprej zavrača vse morebitne neutemeljene in neupravičene očitke o tem, da je objava ugotovitev kakor koli povezana s trenutnim predvolilnim časom, saj pri javnih objavah ravnamo v vseh primerih enako. To je, da ugotovitve ali druge odločitve Komisija objavi po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, če ta ni vložena, oziroma po odločitvi sodišča v upravnem sporu".
Poudarili so tudi, da Komisija ni odločala o tem, kdaj in kako bo predmetna seja vlade potekala. Ko je bil zaznan sum kršitev (tj. avgusta 2021), je Komisija uvedla postopek in ga tako kot ostale postopke vodila v skladu z vsemi vzpostavljenimi standardi.
Prekrškovni postopek brez sankcij
Na naše dodatno vprašanje, kakšne bodo posledice omenjene kršitve, so nam na KPK pojasnili, da zakon v teh primerih predvideva prekrškovno sankcijo, zato je KPK zoper predsednika vlade uvedla prekrškovni postopek. Drugih sankcij oziroma posledic, razen javne objave ugotovljene kršitev, v primeru predsednika vlade zakon ne predvideva.
Drugi odstavek 39. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sicer govori o tem, da Komisija v primeru ugotovljenega obstoja dejanskega nasprotja interesov seznani delodajalca uradne osebe in mu določi rok, v katerem jo je dolžan obvestiti o sprejetih ukrepih za odpravo posledic nasprotja interesov. "Vendar v konkretnem primeru predsednik vlade nima delodajalca, zato ta določba v tem primeru ni uresničljiva. Kot pa smo izpostavili v podobnih primerih že v preteklosti, pa je v prvi vrsti na funkcionarju, da prevzame odgovornost za svoja ravnanja in razmisli o tem, kakšen zgled njegova dejanja dajejo njegovim podrejenim," so še dodali.
Pomen instituta nasprotja interesov
Ob tem v KPK poudarjajo, da je dolžno izogibanje nasprotju interesov izjemno pomemben institut, saj gre za enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri razpolaganju z javnimi sredstvi. Gre za institut, kjer je zakonodajalec v ZIntPK jasno opredelil dolžno ravnanje uradnih oseb.
Glasovanje za osebo, s katero ima uradna oseba poslovni stik, sodi med najbolj tipične okoliščine nasprotja interesov in takšno ravnanje povzroča najmanj dvom v objektivnost in nepristranskost celotnega postopka. Obravnavana oseba bi se morala v konkretnem primeru izločiti iz odločanja in o okoliščinah nasprotja interesov pisno obvestiti člane kolektivnega organa (vlade). Ker tega ni storila, v konkretnem primeru niso bili zagotovljeni niti najmanjši standardi nepristranskosti in objektivnosti odločanja v okviru opravljanja javnih nalog.
"Uspešno omejevanje nasprotja interesov je predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. In dokler bomo kot družba nekritični do prepletanja javnega interesa in zasebnega interesa posameznikov pri opravljanju njihovih javnih nalog, pri preprečevanju korupcije ne bomo uspešni," so opozorili.
Predsednik vlade se na našo prošnjo za odziv na ugotovitve KPK ni vsebinsko odzval.
V Transparency International Slovenia pozvali k vzpostavitvi višjih standardov
Ob teh ugotovitvah so tudi v Transparency International (TI) Slovenia opozorili na pomembnost izogibanju nasprotjem interesov, še posebej najvišjih predstavnikov oblasti. "Predsednik vlade, ministri in drugi vidni predstavniki oblasti s svojim delovanjem ne vplivajo samo na naloge v njihovi pristojnosti, temveč so zgled za celotno družbo. Njihove kršitve je potrebno zato jemati še posebej resno," je povedal Sebastijan Peterka, vodja projektov pri TI Slovenia.
Kot je poudaril tudi KPK, je obvladovanje nasprotij interesov eden izmed temeljev zaupanja v delovanje ključnih institucij, zato bi morali funkcionarji narediti vse, da se takim okoliščinam izognejo oz. ob morebitnem nastanku takih okoliščin ravnajo skladno z uveljavljenimi pravili in standardi. Primer kaže tudi na pomanjkljive postopke kadrovanja na ključne funkcije, ki bi morali biti bolje urejeni.
"Postopki imenovanja na ključne funkcije, tako v javnem sektorju, kot tudi v podjetjih v državni lasti, bi morali biti vodeni kakovostno, brez nepravilnosti in s tem vzbujati zaupanje javnosti. Ta primer kaže, da to še zdaleč ni tako. Ob tem ne smemo pozabiti na nedavna opozorila Združenja nadzornikov Slovenije o nadaljevanju slabih praks pri kadrovanju v upravne odbore družb v lasti države," je še dodal.
V TI Slovenia pričakujejo, da bodo funkcionarji vzeli ugotovitve KPK resno, in predvsem ravnali skladno s priporočili, ki so zapisana ob koncu ugotovitev v konkretnem primeru, saj je le tako mogoče pričakovati izboljšanje stanja v bodoče. "Ob tem dodajamo, da je Skupina držav proti korupciji (GRECO) že leta 2017 priporočala, da vlada kot kolektivni organ sprejme načrt integritete, kar bi pripomoglo k bolj učinkovitemu ravnanju v takih primerih."
KOMENTARJI (872)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.