DZ sprejel novelo zakona o državnem tožilstvu

Novela zakona o državnem tožilstvu ureja pogoje za zaposlitev in socialno varnost evropskih in evropskih delegiranih tožilcev, ki bodo v okviru Evropskega javnega tožilstva zadolženi za nadzor nad porabo evropskih sredstev v Sloveniji. Natančneje določa tudi potrebno stopnjo znanja delovnega jezika, kar bo sicer angleščina. Pri tem tako za evropskega kot evropskega delegiranega tožilca zahteva raven C1 skupnega evropskega jezikovnega okvira, kar pomeni raven, pri kateri zna oseba učinkovito in prilagodljivo uporabljati jezik za strokovne, učne in družabne namene ter se je sposobna jasno, strukturirano in podrobno izražati.

Prav slednje je tudi najbolj zmotilo del opozicije, ki je prepričana, da so dodatni, zaostreni pogoji glede znanja tujega jezika namenjeni temu, da bo vlada lahko prekinila postopek imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev, ki je zastal na vladi. Opozorili so tudi, da novela ne določa, da zaostreni pogoji ne veljajo za postopke, ki so že v teku, kar omogoča njihovo poseganje za nazaj.

V LMŠ so zato predlagali dopolnilo, po katerem bi se imenovanja evropskih tožilcev in evropskih delegiranih tožilcev, ki do uveljavitve novele še ne bi bila zaključena, dokončala po starih, dosedanjih predpisih. Podobno dopolnilo so predlagali v SMC, a so obe danes zavrnili.

V SMC so v četrtek nekoliko presenetljivo predlagali tudi dopolnilo, ki se nanaša na imenovanje državnih tožilcev. Vlada se namreč že nekaj časa sooča z očitki, da noče imenovati nekaterih državnih tožilcev, ki ji jih je v imenovanje predlagalo pravosodno ministrstvo. V SMC so zato predlagali, da bi v postopkih, ki do uveljavitve predlagane novele še ne bi bili končani, tožilce imenoval minister za pravosodje, pred katerim bi tudi prisegli. Po besedah Igorja Zorčiča (takrat še SMC) bi namreč s tem presekali nastali gordijski vozel. A tudi to dopolnilo so danes zavrnili.

Proti vsem trem dopolnilom so glasovali poslanci SDS, NSi in SNS, del poslancev DeSUS, pa tudi štirje poslanci SMC (eden od poslancev SMC je bil odstoten). Trije zdaj že nekdanji poslanci SMC, ki naj bi neuradno v četrtek tudi vložili dve zavrnjeni dopolnili - Zorčič, Janja Sluga in Branislav Rajić - pa so glasovali za dopolnila.

Dejan Kaloh (SDS) je sicer v bran v noveli glede zahtevane ravni tujega jezika v četrtek povedal, da bodo evropski delegirani tožilci zadolženi za nadzor s področja namenske porabe evropskih sredstev, "zato je jasno, da je odlično znanje angleščine osnovni pogoj za njihovo nemoteno in učinkovito delo". Bojazni o retroaktivnem delovanju novele pa je označil za namišljene. 

Kozlovičeva glede predloga SMC ocenila, da je to možno

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je sicer danes po delovnem obisku pravosodnih organov v Mestni občini Novo mesto in ob robu srečanja z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem ocenila, da bi podprtje takega amandmaja nedvomno rešilo "neko določeno trenutno situacijo". Dolgoročno pa bi bilo "treba to vprašanje sistemsko urediti in urediti v redni zakonodaji, tako da se lahko potem jasno določijo pogoji in merila," je pristavila.

Po obisku novomeškega sodišča in tamkajšnjih zaporov je sicer napovedala prenovo stavbe z zapori in sočasno prenovo sodišča. Za to naložbo so predvideli, da naj bi stala 4,9 milijona evrov. V načrtu za okrevanje in odpornost RRF sicer še ni zajeta, so pa zanjo že zagotovili milijon evrov. Ta denar bo sicer omogočil nadaljevanje tega projekta in kasneje njegovo uresničitev. Po načrtu naj bi se prenovitvena dela začeli prihodnje leto in končala leta 2024. Obsegala naj bi celotno prenovo vodne napeljave, termo izolacijo zgradb, menjavo stavbnega pohištva in še druga naložbena dela, je navedla.

Z zaposlenimi v novomeških zaporih se je med drugim pogovarjala o kadrovskih težavah, na sodišču pa ob načrtih za prenovo tudi o zakonodaji v pripravi. Pogovarjali so se o plačnem položaju zaposlenih na sodiščih in o delovanju med epidemijo covida-19. Pri tem so jo na novomeškem sodišču opozorili, da je pripad nerešenih zadev zaradi epidemije lani zrasel za približno 2,8 odstotka, predvsem pa so izpostavili, da je epidemija med ljudmi povzročila veliko stisk in da so zaradi tega pri izvrševanju sodnih odločb nastale določene težave.

Ministrica je obiskala tudi novomeško državno tožilstvo, ki ugotavlja predvsem kadrovski primanjkljaj. Dali so pobudo, da bi za tožilce, glede na to, da jih je v državi premalo, uvedli povečan obseg dela. Dotaknili so se še sistema svojega varovanja, pri čemer jim bo ministrstvo pomagalo, je zatrdila in dodala, da bodo tožilstvu skušali pomagati tudi pri težavah z arhivi.

Kozlovičeva je med drugim opozorila še na možnost probacije ali druge priložnosti za posameznike oz. storilce in pri tem pohvalila novomeško občino. Namreč, "seznanjeni smo bili, da se na območju Novega mesta izvajajo dela v javno korist v 24 izvajalskih organizacijah", je pojasnila Kozlovičeva in še dodala, da je bila Mestna občina Novo mesto med prvimi, ki so začele to obliko delovanja.